Avtor: Tjaša Lampret
Vlogo magnezija v telesu lahko primerjamo z vlogo stranskega igralca v filmski uspešnici: na prvi pogled je manj izpostavljen od npr. kalcija ali natrija, pa vendar nepogrešljiv za nemoteno delovanje človeškega organizma.
Magnezij je vsestranski mineral ter temelj našega zdravja in dobrega počutja. Igra pomembno vlogo pri delovanju mišic in živcev, prispeva k trdnosti kosti, je pomemben za normalen srčni ritem in je vključen v delovanje več kot 300 presnovnih encimov. Pomaga pri sproščanju energije iz hranil, je nenadomestljiv v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, pomemben za delovanje imunskega sistema; sodeluje pri sintezi DNK, RNK in antioksidanta glutationa. Našteto pa še zdaleč ne obsega seznama nalog, ki jih magnezij opravlja tiho in v imenu našega zdravja. Lahko bi celo rekli, da je ta makroelement skrito orožje zoper marsikatero nevšečnost in bolezen. Pa se tega dovolj zavedamo?
Ko je magnezija premalo, telo črpa iz zalog
S podleganjem sodobnim prehranskim navadam – hitri, neuravnoteženi ali enostranski prehrani – si delamo slabo uslugo. Če ne uživamo dovolj z magnezijem bogate hrane, se lahko zgodi, da njegov vnos v telo ne bo zadosten. V takem primeru si telo pomaga samo: ob pomanjkanju izkorišča zaloge magnezija, ki so v kosteh, medtem ko ledvice poskrbijo za zmanjšano odvajanje tega minerala. To pa lahko pripelje do zdravstvenih težav.
Raznovrstni znaki pomanjkljivega vnosa
Le s pozornim samoopazovanjem lahko zaslutimo sporočila telesa o pomanjkanju magnezija, ki se kažejo na različne načine in z raznovrstnimi znaki. Eden izmed opozorilnih znakov so nočni krči v nogah, ena izmed značilnosti pa napetost v celotnem telesu. Drugi znaki obsegajo še bolečine in krče v ramenih, hrbtu, vratu, v mečih ter mišične krče v vekah (trzanje). Pomanjkanje magnezija lahko spodbuja tudi motnje v delovanju srca (aritmijo) ali pa se kaže v obliki živčnosti, nespečnosti, pomanjkanja zbranosti, lomljivih nohtih, pogostih glavobolov ali migren, razdražljivosti in povečane občutljivosti na hrup.
Študija: poveča raven kazalnika tvorbe kosti
Pomanjkanje magnezija spremlja številna bolezenska stanja, tudi osteoporozo. Leta 2009 objavljena študija v reviji Biological Trace Element Research pa je bila prva, ki je dokazala, da uživanje magnezijevih dopolnil pri ženskah z osteoporozo v obdobju menopavze poveča raven kazalnika tvorbe kosti osteokalcina v serumu in zniža ravni deoksipiridinolina (kazalnika razgradnje kosti), kar kaže na upočasnjevanje procesa pregrajevanja kosti.
Da se običajno pomanjkanje magnezija pojavi pri kritično bolnih ljudeh in je povezano z večjo umrljivostjo in s slabšim kliničnim izidom v enoti za intenzivno nego (ICU), je ugotovila študija, ki je bila leta 2005 objavljena v Journal of Intensive Care. Ugotovitve kažejo na neposredno vpletenost magnezija ob pomanjkanju kalija (hipokaliemija), hiperkalcemiji in ob aritmiji. Magnezij ima vlogo pri nenadnem srčnem napadu (akutni koronarni sindrom), akutni cerebralni ishemiji in pri astmi.
Z višjim vnosom manjše tveganje za sladkorno bolezen
Mineral ima pomembno vlogo tudi pri sladkorni bolezni. Magnezij je namreč vključen v delovanje inzulinskega receptorja in prispeva k temu, da telo s pomočjo inzulina v telesnih celicah odstrani sladkor (glukozo). Vendar pa se pri sladkornih bolnikih pogosto izkazuje pomanjkanje magnezija, saj se z urinom zaradi spremenjenega delovanja ledvic izloča več magnezija. Leta 2010 objavljena študija v publikaciji Diabetes Care je pokazale, da višji vnos magnezija zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Ugotovitve so pokazale, da je koristen učinek magnezija na tveganje za sladkorno bolezen delno povezan s tem, da magnezij izboljšuje in uravnava občutljivost na inzulin, s tem pa je bila nakazana povezava med nizkim vnosom magnezija in odpornostjo na inzulin, je še ugotovila študija.
► ► ► Najpogostejše zmote o magneziju
►Kdor redno uživa banane, je zadostno oskrbljen z magnezijem.
Pogosto se banano označuje kot dober vir magnezija. Dejansko pa ta sadež (150 gramov) v povprečju vsebuje samo 36 miligramov tega minerala. To pomeni, da bi bilo za dnevni vnos od 300 do 400 miligramov magnezija treba pojesti 9 banan.
►Pri pomanjkanju zadošča že, če se magnezij uživa samo nekaj dni.
Če je prišlo do akutnih znakov pomanjkanja magnezija, se težave lahko izboljša, če se magnezij dnevno dopolnjuje v obliki praška, granulata ali kapsul. Jemanje pripravka je smiselno nadaljevati tudi, ko znaki prenehajo, da se s tem napolni zalogovnik magnezija v telesu. Strokovnjaki priporočajo uživanje v trajanju najmanj štiri tedne. S stalnim uživanjem se namreč prepreči pojav pomanjkanja magnezija. Predoziranje je ob dobrem delovanju ledvic dejansko nemogoče. Lahko pa včasih pride do mehkega blata, vendar pa je to neoporečno in se spremeni z zmanjšanjem odmerka.
►Magnezija ni dovoljeno uživati skupaj s kalcijem.
Oba minerala pri absorpciji v črevesju medsebojno tekmujeta, vendar pa samo v zelo visokih koncentracijah. To pomeni naslednje: če hkrati zaužijemo 1.000 mg kalcija in 300 mg magnezija, lahko to vpliva na absorpcijo v črevesju. Zato je med zaužitjem enega in drugega minerala potreben od dve do tri ure dolg premor. Idealno pa je, če se kalcij zaužije zjutraj in magnezij zvečer. Če zaužitje magnezij pred spanjem, se obvarujete pred nočnimi krči v nogah in spodbudite spanec.
►Do pomanjkanja magnezija ne more priti zaradi rednega jemanja zdravil.
To je odvisno od tega, za katera zdravila gre. Nekatera povečajo izločanje magnezija skozi ledvice, kar lahko privede do pomanjkanja. K takim zdravilom sodijo diuretiki, tako imenovane vodne tablete, ki jih zdravnik predpiše za zdravljenje visokega krvnega tlaka, srčnega popuščanja ali zadrževanja tekočine v telesu, pa tudi odvajala in nekateri antibiotiki. Tudi pripravki proti zgagi spodbujajo pomanjkanje magnezija.
