Na tiskovni konferenci Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu sta o problematiki spregovorila prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., spec. epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, in specialist pediater Denis Baš, dr. med., iz Sekcije za primarno pediatrijo.
Specialist pediater Denis Baš, dr. med., iz Sekcije za primarno pediatrijo, in prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., spec. epidemiologije iz NIJZ. Foto: Veronika Sorokin
Kaj so invazivne meningokokne okužbe
Tovrstne okužbe so najpogostejši vzrok za bakterijsko vnetje možganskih ovojnic (meningitis) ali zastrupitev krvi (sepsa) pri otrocih in mladostnikih, enako pa lahko meningokokne okužbe prizadenejo tudi druge starostne skupine. Poznamo 12 seroloških skupin meningokokov; od teh jih šest (A, B, C, W, X in Y) povzroča invazivne meningokokne okužbe. Najbolj zastrašujoče je, da potek okužbe napreduje hitro in zelo agresivno, pri čemer je samo bolezen v zgodnji fazi zelo težko prepoznati. Pogostejša je namreč v zimskem in spomladanskem času, prvotni simptomi pa so primerljivi s tistimi pri gripi (nenadna povečana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah). Ko pride do okužbe, lahko obolenje v nekaj urah napreduje v motnjo zavesti, krče in značilen, neiztisljiv izpuščaj na koži. V večini primerov je potrebno bolnišnično zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, ki v boju proti bakteriji žal niso vedno uspešni.
Vsako leto se z meningokokom B okuži 7–20 ljudi. V zadnjih šestih letih je v Sloveniji za meningokokom B skupaj zbolelo 74 oseb.
Kot je pojasnil pediater Denis Baš, je smrtnost ob okužbi, ki lahko ob nepravočasnem ukrepanju sledi že v 24 do 48 urah, še vedno visoka; znaša 8–15 %. Bolezen pri preživelih pa pogosto, v 10–20 %, pusti hude trajne posledice. Pojavijo se lahko brazgotine na koži, pride lahko do amputacije udov, pogoste pa so tudi različne nevrološke motnje: od epilepsije, izgube sluha do kognitivnih posledic in težav z zbranostjo, vedenjskih motenj in resnejših okvar možganov.
Povzročitelj in kako se okužba prenaša
Invazivne meningokokne okužbe povzroča bakterija Neisseria meningitidis oz. meningokok, ki je najpogostejši vzrok za meningokokni meningitis in zastrupitev krvi pri otrocih. O omenjeni okužbi govorimo, če meningokok iz sluznice zgornjih dihal prodre v kri ali možgansko tekočino in tako povzroči meningokokni meningitis, sepso ali bakteriemijo. Od okužbe do izbruha meningokoknega meningitisa navadno mine od dva do deset dni.
Odvisno od teže infekcije lahko pride do amputacije udov, brazgotinjenja kože, epilepsije, izgube sluha, resnejših okvar možganov idr.
Po do zdaj znanih ugotovitvah obstaja pet tipov omenjene bakterije, in sicer A, B, C, Y in W-135, ki so različno zemljepisno razporejeni po celinah. Po besedah prim. dr. Alenke Trop Skaza največ, kar 90 % vseh primerov, bolezni povzročajo meningokoki skupin A, B in C. V Evropi sta najpogostejša meningokoka skupin B in C: »Število bolnikov z meningokokno okužbo v Sloveniji niha. Zbolevajo predvsem dojenčki in otroci do 4. leta starosti. V lanskem letu je bilo v Sloveniji identificiranih devet bolnikov, od tega so bili štirje otroci. Pri vseh je bolezen povzročil meningokok skupine B, prav tako je bil pri petih odraslih v štirih primerih povzročitelj meningokok skupine B, medtem ko je bil pri enem bolniku povzročitelj meningokok skupine C.« Kot sta še poudarila strokovnjaka, lahko v nekaterih primerih okužb ta invazivno napreduje. Vsako leto se z meningokokom B okuži 7–20 ljudi. V zadnjih šestih letih je v Sloveniji za meningokokom B skupaj zbolelo 74 oseb.
Bakterije meningokoka se v človeku zadržujejo na sluznici žrela in nosu; s klicenosca oz. bolne osebe se prenašajo predvsem kapljično, prek poljubljanja, kihanja in kašljanja; kritična distanca je že en meter. Večjemu tveganju za okužbo so podvržene osebe, ki so v tesnih stikih, torej v kolektivih, vrtcih, šolah in v drugih ustanovah. Dr. Alenka Trop Skaza poudarja, da so poleg najdovzetnejših, torej najmlajših, za okužbo zelo dovzetni tudi posamezniki z okvaro imunskega sistema in osebe brez vranice.
Kako prepoznati invazivno meningokokno okužbo
Okužbo prepoznamo po pikčastih, rdeče-vijoličastih podkožnih krvavitvah, sprva podobnih izpuščajem. V nasprotju z drugimi izpuščaji ti ne izginejo, če nanje pritisnemo s predmetom. Kot poudarjajo strokovnjaki, so začetni znaki zelo odvisni tudi od otrokove starosti. Do 2. leta starosti so se kot najznačilnejši znaki pokazali otrokovo zavračanje hrane, razdražljivost, jokavost, zaspanost, povišana telesna temperatura, driska, krči in izbočena mečava, ki opozarja na povečan pritisk v lobanji. Pri mladostnikih simptomi variirajo; opozorilni znaki so lahko hladne dlani in stopala, bolečine v nogah, močen glavobol, bruhanje, občutljivost na svetlobo, motnje zavesti in omenjeni rdeče-vijoličast izpuščaj na koži, ki ne izgine in ga lahko štejemo za alarm.
Pediater Denis Baš poudarja, da je meningokokna okužba zelo nevarna in nepredvidljiva bolezen; njena pojavnost je največja ravno v starosti do 1. leta starosti, zaradi česar bi sam priporočil zaščito s cepljenjem tudi dojenčkov. »S cepivom proti meningokoku B lahko učinkovito zaščitimo že dojenčke po drugem mesecu starosti in ga sočasno kombiniramo tudi z drugimi cepivi.« Kot kažejo statistične ugotovitve za Slovenijo, se možnosti za zastrupitev krvi zaradi meningokokne okužbe povečujejo sorazmerno glede na nižjo otrokovo starost. V 10–15 % se, kot kažejo podatki, razvije sepsa in v enakem deležu je prisotna tudi smrtnost, v 10–20 % pa pri preživelih nastopijo že omenjene hude trajne posledice.
Spletne strani s potrjenimi informacijami o okužbi z meningokokom B: www.nijz.si/sl/meningokokni-meningitis
www.cepljenje.info/bolezni-in-cepiva-zanje/meningokokne-okuzbe
www.zdravinapot.si
www.prehitimo-meningokoke.si
Smernice za preventivo
Do brezplačnih odmerkov cepiva so upravičeni otroci in odrasli z zdravstveno indikacijo (npr. osebe po presaditvi krvotvornih matičnih celic, osebe brez vranice idr.). Po besedah prim. dr. Alenke Trop Skaza najdovzetnejše osebe za okužbo v breme zdravstvenega zavarovanja cepijo z dvema različnima cepivoma, ki sta na voljo v Sloveniji. Prejmejo štirivalentno konjugirano cepivo proti meningokokom skupin A, C, W135 in Y ter konjugirano cepivo proti meningokoku skupine B. Z enim, drugim ali z obema cepivoma se lahko kot samoplačniki cepijo tudi vsi drugi. Kot stranske neželene učinke cepljenja pri dojenčkih in majhnih otrocih strokovnjaki navajajo predvsem povišano telesno temperaturo, pojav rdečine na mestu cepljenja, razdražljivost in jokavost ter zavračanje hrane.
Cepljenje v Sloveniji
Do letošnje zime je bilo cepivo v Sloveniji na voljo le za osebe z visokim tveganjem za hujši potek bolezni in tiste, ki so bili v stiku z obolelimi. Zdaj je kot samoplačniško dostopno tudi drugim – otrokom, mladostnikom in odraslim. Cepiti se je mogoče pri izbranem zdravniku, pediatru ali v ambulantah NIJZ. Cena enega odmerka je 95 evrov. Kot pojasnjuje pediater Denis Baš, so za učinkovito zaščito pri otrocih do 2. leta starosti potrebni trije odmerki, pri starejših pa zadoščata dva odmerka cepiva. Strokovnjaki so si edini, da je cepljenje otroka smiselno pred vstopom v vrtec.
Pričevanje staršev: virus zahteval življenje otroka v 24 urah
Pred štirimi leti je meningokokni meningitis B v manj kot 24 urah vzel življenje dveletnemu dečku Aneju Tomašu iz Mežice. Kot sta v videopričevanju za novinarsko konferenco povedala njegova starša Anja Lesjak in Matej Tomaš, je bil deček prej zdrav, tudi nobenih očitnih znakov pri njem ni bilo, z izjemo povišane telesne temperature, jokavosti in zelo slabega splošnega počutja. Slabšanje dečkovega stanja je potekalo zelo hitro in žal je bilo za malega Aneja prepozno. Njegovo življenje je ob zdravniški pomoči, nenehnem spremljanju stanja in ob oživljanju ugasnilo v 24 urah.
