Avtor: M. K.
Vročinski valovi z nenadnim potenjem in s hitrim bitjem srca so gotovo ena izmed najbolj neprijetnih težav, povezanih z menopavzo. Pogosto so prisotne tudi utrujenost, razdražljivost in nespečnost. A mogoče se obetajo lepši časi za ženske v menopavzi.
Strokovnjaki s področja endokrinologije so namreč na rednem letnem zasedanju o endokrinologiji (ENDO 2017) predstavili izsledke poskusnih študiji, ki kažejo, da bodo v prihodnosti mogoče na voljo nova nehormonska zdravila, ki bi pomagala tem ženskam.
Antagonista, ki zavirata delovanje receptorjev nevrokinin 3 (NK 3), sta mogoče tista rešitev, ki bi olajšala tegobe ženskam srednjih let. Predstavljata nov način nehormonskega oralnega zdravljenja vročinskih oblivov, ki so posledica menopavze. Izsledki študij o antagonistu zaviralcu MLE4901 in fezolinetantu kažejo, da so raziskovalci na dobri poti. »Mogoče odkrivamo drugačen način zdravljenja, ki se opira na patofiziologijo in manj na empirično zdravljenje,« pove dr. Richard J. Santen, profesor z Medicinske fakultete z Univerze v Virginiji. »Študije so edinstvene predvsem zato, ker so v ospredje postavile opazovanje delovanja možganov oziroma tistega dela, ki je odgovoren za nastajanje vročinskih oblivov. Raziskovalci so pod drobnogled vzeli tudi možnosti, kako lahko vplivamo na ta del možganov in sprožilce valov, kar je izjemno zanimivo,« pripoveduje profesor. Seveda pa so potrebne študije, ki bodo spremljale učinke zdravila po daljšem obdobju jemanja, nepojasnjeno pa je za zdaj še, ali se tovrstni receptorji nahajajo tudi v drugih tkivih.
Prva študija: MLE4901
MLE4901 je močen antagonist, ki zavira delovanje receptorjev NK 3 v človeškem telesu. Poskusna študija je vključila 37 žensk med 40. in 62. letom starosti z amenorejo v trajanju 12 mesecev. Vse udeleženke so se spopadale z več kot sedmimi vročinskimi oblivi dnevno. Prve štiri tedne so uživale 40 mg zdravila dvakrat/dan. Terapijo so ponovili še dvakrat. V študijo je bila vključena tudi kontrolna skupina, ki je prejela placebo. Celoten protokol raziskave je končalo 28 žensk. Te so imele na začetku opazovanj v povprečju 13 vročinskih oblivov dnevno in 85 tedensko. Proti koncu so se drastično zmanjšali, in sicer v prid zdravila antagonista na 19 vročinskih oblivov tedensko ter 49 vročinskih oblivov tedensko z jemanjem placeba. Uživanje zdravila je imelo tudi druge blagodejne učinke, zmanjšali so se tudi nekateri drugi vazomotorni simptomi, ženske pa so tako dosegle boljšo koncentracijo, bile so manj razdražljive, bolj spočite, imele so kakovostnejši spanec.
Udeleženke so zdravilo dobro prenašale, in to brez resnejših neželenih učinkov.
Druga študija: Fezolinetant
Fezolinetant so prav tako preučevali v 12-tedenski poskusni študiji s kontrolno skupino placebo. V raziskavo so vključili 87 zdravih žensk v menopavzi; te so imele najmanj 49 vročinskih oblivov tedensko. Dvakrat/dan so morale zaužiti 90 mg zdravila oziroma placeba v kontrolni skupini. Študijo je uspešno končalo 80 žensk. V skupini, ki je jemala fezolinetant, so se oblivi vsak teden zmanjševali, v četrtem tednu pa so opazili zmanjšanje za 88 % in za 38 % v kontrolni skupini placebo ter v 12. tednu za 93 % v skupini, ki je jemala zdravilo, in 54 % v kontrolni skupini. V 12. tednu je bilo prav tako 14 od 40 žensk, pri katerih so vročinski oblivi povsem izginili (v kontrolni skupini samo dve). Tudi pri tej študiji niso opazili nobenih posebnih stranskih učinkov, le pri nekaj udeleženkah je prišlo do fibromialgije oziroma vrtoglavice; pri teh se je stanje izboljšalo in so uspešno dokončale sodelovanje v študiji.
Stroka meni, da bi zdravljenje z antagonistom oz. delovanjem na receptorje NK 3 lahko spremenilo ustaljene načine zdravljenja, saj lajšajo simptome vročinskih oblivov brez dodajanja hormona estrogena. Zdravnica dr. Julia K. Prague s fakultete Imperial London iz Velike Britanije je napovedala obsežnejše raziskave o obeh zdravilih, ki mogoče predstavljata rešitev za ženske, ki se spoprijemajo z valungami.
Foto: Bigstock
