Avtor: Sanja V. Švajger
Sredi marca je v Beogradu potekala Akademija BioGaia, srečanje pediatrov iz regije; udeležili so se ga zdravniki iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Črne gore in iz Italije, potekalo pa je pod pokroviteljstvom mednarodnega farmacevtskega podjetja Ewopharma in blagovne znamke probiotikov BioGaia.
Dobro obiskan dogodek, ki smo se udeležili tudi z uredništva Revije za moje zdravje, je bil razdeljen v dva vsebinska sklopa. V prvem so bila predavanja o vplivu probiotikov in vitamina D 3 na nedonošenčke in dojenčke, v drugem pa smo prisluhnili predstavitvam izsledkov raziskav o probiotikih pri starejših otrocih in odraslih.
Prof. Suada Heljić iz Sarajeva je orisala pomembno vlogo humanega mikrobioma in vlogo probiotikov ter poudarila njihov vpliv na imunost. Marjana Jerkovič Raguž je predstavila študijo, v kateri se je pokazala velika dobrobit jemanja probiotikov Lactobacillus reuteri Protectis pri nedonošenčkih. Nedonošenčki, ki so prejemali probiotike, so manj časa preživeli v inkubatorju in manj časa prejemali protiulkusna zdravila, prej pa so tudi začeli uživanje mleka. Dobre izkušnje pri novorojenčkih, ki so prejemali Lactobacillus reuteri Protectis, so opisali tudi drugi predavatelji.
 Z leve: Biljana Vuletič, prof. Iva Hojsak in Indira Flavio. |
Pediatrinja Flavia Indrio, svetovalka na oddelku za pediatrično gastroenterologijo Univerze v Bariju, se je posebej usmerila na raziskovanje črevesne mikrobiote ter vpliva probiotikov in prebiotikov nanjo pri otrocih. Na dogodku v Beogradu je predstavila raziskavo, v kateri so raziskovali in testirali preventivni pomen ter vlogo probiotika Lactobacillus reuteri Protectis v prvem tednu življenja. »Novorojenčkom smo dajali probiotični sev Lactobacillus reuteri Protectis. Po treh mesecih dodajanja smo ugotovili, da so imeli dojenčki, ki so uživali probiotik, manjšo pojavnost trebušnih krčev in drugih funkcionalnih gastrointestinalnih motenj. Študija se je izvajala med letoma 2010 in 2013; zajela je 500 otrok iz vseh delov Italije, objavljena pa je bila v strokovnem glasilu JAMA Pediatrics.
Matjaž Homšak, pediater z zasebno prakso v Lenartu in asistent na MF v Mariboru, je na Akademiji BioGaia pozval k nujnemu in obveznemu dodajanju vitamina D v obliki kapljic v prvem letu življenja.
»V Sloveniji je mogoče dobiti na recept kapljice Plivit D 3; te so na vodni osnovi. Vsak otrok, ne glede na to, ali je dojen ali prejema nadomestno (adaptirano) mleko, naj prejema kapljice vitamina D do konca prvega leta starosti. Omenjene kapljice vitamina D je treba dajati že od prvega tedna življenja, in sicer dve kapljici dnevno. V zadnjem času staršem priporočamo tudi druge oblike vitamina D, ki so narejene na oljni osnovi, ali oblike z dodanimi probiotiki. Pogost problem novorojenčkov in dojenčkov so namreč črevesni krči, ki jih opažamo manj pri takšnih pripravkih vitamina D. Vitamin D ni pomemben le za pravilno rast kosti in zob pri otroku. Ugotavljamo tudi vse pomembnejšo vlogo vitamina D v preprečevanju drugih boleznih, predvsem pri zmanjševanju infekcijskih bolezni, pojavnosti alergij in astme, določenih avtoimunih boleznih, ki se razvijejo pozneje v življenju (npr. revmatske bolezni, sladkorna bolezen tipa 1), tudi manj pojavljanja nevroloških bolezni, depresije in celo shizofrenije. Pojavnost opisanih bolezni bi mogoče lahko zmanjšali z dovolj visokim vnosom vitamina D. Dovolj zgodnje in stalno dodajanje vitamina D v prvem in tudi pozneje, po prvem letu starosti po najnovejših raziskavah nakazuje obete za zmanjšanje zbolevanja za opisanimi boleznimi, točen mehanizem pa še ni pojasnjen.«
| S probiotiki nad bolečino
Prof. Iva Hojsak, uveljavljena raziskovalka na področju pediatrične gastroenterologije in vodja Referenčnega centra za gastroenterologijo in prehrano Otroške bolnišnice v Zagrebu, je predstavila vmesne rezultate dvojno slepe randomizirane raziskave o vplivu probiotikov na funkcionalno trebušno bolečino, v kateri so otroci, starejših od 4 let, uživali probiotik Lactobaccilus reuteri Protectis (BioGaia) ali placebo. Pokazalo se je, da je bila skupina otrok, ki je prejemala probiotik, večji del (90 dni) časa trajanja raziskave brez bolečin, otroci, ki probiotika niso prejemali, pa so bili brez bolečin samo 40 dni. I. Hojsak je prepričana, da so izsledki raziskave izjemno pomembni, saj kažejo, da lahko z uživanjem probiotika (BioGaia) močno vplivamo na funkcionalno abdominalno bolečino pri otroku. Pomemben je tudi podatek, da so bili otroci brez bolečine mesec dni in več po prenehanju jemanja probiotika. |
Probiotiki so varni
Prof. Rok Orel, predstojnik KO za gastroenterologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, ki je dogodek Akademija BioGaia povezoval, se je v lastnem predavanju osredinil na gastrointestinalne funkcionalne motnje prebavil.
»O funkcionalnih motnjah govorimo takrat, ko ima bolnik vrsto različnih simptomov, a nastanka teh simptomov ne moremo razložiti z anatomsko nepravilnostjo, vnetjem, s tumorjem oz. z drugo pomembno organsko boleznijo. Na predavanju sem osvetlil zgodovinski pogled in orisal mehanizme nastanka teh motenj ter vsemu, kar je vpleteno v nastanek,« je povedal posebej za Revijo za moje zdravje. »Včasih so te motnje imenovali tudi psihosomatske motnje. Danes vemo, da je osrednji živčni sistem, možgani, dejansko pomembno vpleten v nastanek tovrstnih motenj. Govorimo lahko o motnji delovanja osi oz. povezave med možgani in prebavili, t. i. »gut brain axis« kot pogosto zasledimo v tuji literaturi. Poznano pa je tudi, da so tu zelo pomembni lokalni dejavniki v črevesju in da zato, vsaj kar se vzročnih dejavnikov tiče, ne moremo potegniti jasne ločnice med tistim, kar imenujemo organske bolezni, in na drugi strani funkcionalne motnje. Tudi pri zadnjih vidimo motnje senzorike in motorike črevesja ter prepustnejšo črevesno sluznico, skozi katero lažje prodirajo mikroorganizmi in antigeni iz hrane. Pogostokrat najdemo znake aktivacije imunskega sistema, kar pomeni, da je navzoče vnetje nizke stopnje aktivnosti. Vpleteni so črevesni endokrini, imunski in živčni sistem ter celice, ki so del različnih sistemov, se med seboj pogovarjajo prek različnih kemičnih dejavnikov. Celice črevesne povrhnjice, imunskega sistema, endokrinega sistema in živčnega sistema pa ves čas komunicirajo tudi s črevesnimi mikroorganizmi, t. i. črevesno mikrobioto. Pri ljudeh s funkcionalnimi motnjami prebavil pogosto najdemo porušeno sestavo in funkcijo mikrobiote. Zato v zadnjem času pogosto govorimo, da so funkcionalne motnje prebavil posledica motenj v delovanju osi mikrobiota – črevo – možgani.«
prof. Rok Orel |
Na trgu je veliko nekakovostnih izdelkov s probiotiki. Kako izbrati pravega?
»Kaj določa kakovost probiotičnega izdelka? To, da je točno definirano, kaj je v njem, kateri sevi so prisotni. Pomembno je, da zaužijemo dovolj veliko količino probiotičnih mikroorganizmov. Zato mora biti njihova koncentracija znana in zagotovljeno mora biti, da bo v izdelku navzoča zadostna količina živih probiotičnih mikroorganizmov ves čas roka trajanja. Izdelek bi nujno moral vsebovati tudi informacijo, za katero indikacijo je probiotik namenjen, ker je trdo dokazano, da je pri njej učinkovit. Pri tem pa imamo v Evropi težave. Evropska komisija na podlagi določil Evropske agencije za varnost hrane namreč prepoveduje uporabo zdravstvenih trditev za probiotike pri komunikaciji z laičnimi porabniki. Večina strokovnjakov nas meni, da je to absurdno, saj imamo na eni strani vrsto mednarodnih priporočil, ki temeljijo na trdnih znanstvenih dokazih, na drugi strani pa na izdelkih s temi istimi probiotiki, ki so učinkoviti, ne sme biti napisano, da na primer lajšajo drisko ali zmanjšujejo kolike pri dojenčkih, ker je takšna informacija za končnega porabnika zakonsko prepovedana. Seznanjenost potrošnika pa je pomembna. Sicer lahko kupi probiotike slabe kakovosti ali pa načelno kakovostne probiotike, ki niso učinkoviti pri specifični težavi, ki muči konkretnega bolnika.«
Foto (naslovna): Bigstock
Foto: Ljubiša Dukanovič, Sanjin Švajger
