Pozneje na »redni družinski meni« vstopijo infekcijske (ki se pogosto kažejo z drisko, s krči v trebuhu, z bruhanjem) in bakterijske okužbe (zaradi katerih otroci potrebujejo antibiotike). Pri obojih lahko pomagajo probiotiki in sinbiotiki, vendar ne kar nekateri, je na predstavitvi prenovljenih evropskih smernic povedal prof. dr. Rok Orel, pediater gastroenterolog, ki je aktivno sodeloval pri njihovi pripravi: »Za specifično indikacijo je učinkovit samo točno določen probiotični sev v odmerku, ki vsebuje dovolj živih bakterij skozi celotno obdobje uporabe preparata.«
Zapletena mreža prehranskih povezav (»cross-feeding«)
Hrana, ki jo zaužijemo, nekaterim črevesnim mikroorganizmom prija bolj, drugim pa manj. Je torej stanje črevesne mikrobiote odvisno samo od tega, ali bomo bakterije v njej »zasuli« s hamburgerji, čipsom in z majonezo ali pa z ribami, jabolki in z oreščki? Zadeve niso tako preproste, pojasnjuje Orel: »Črevesne bakterije vedno živijo med seboj v neki povezavi. Ena izmed značilnosti njihovega sobivanja je tudi navzkrižno hranjenje (»cross-feeding«): bakterije pri presnovi zaužite hrane proizvajajo snovi, ki jih za svojo rast potrebujejo druge bakterije. Vzpostavi se zapletena mreža prehranskih povezav, katere delovanja nikakor ne moremo predvideti samo na podlagi tega, kaj smo ponudili/dodali bakterijam – prek zaužite hrane ali z različnimi drugimi dodatki.« Način za zadnje so tudi sinbiotiki, ki v pediatriji postajajo vse aktualnejši.
Zaenkrat premalo kliničnih podatkov glede sinbiotikov Pri Evropskem združenju za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) so pregledali obstoječo literaturo in izvedli meta analizo randomiziranih, s placebom kontroliranih študij, ki so primerjale učinke sinbiotikov v različnih oblikah in odmerkih. Sinbiotikov, ki so del mlečnih formul za dojenčke, niso upoštevali. Pogoj za oblikovanje priporočila je bil, da sta na voljo vsaj dve študiji z istim sinbiotikom v enakem odmerku in obliki na enaki populaciji. Zaključili so, da na podlagi trenutno razpoložljivih dokazov ni mogoče oblikovati nobenega priporočila niti v prid niti proti uporabi sinbiotikov pri zdravljenju akutnega gastroenteritisa, preprečevanju nekrotizirajočega enterokolitisa, zdravljenju okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, preprečevanju /zdravljenju vnetne črevesne bolezni, funkcionalnih gastrointestinalnih motenj in alergij pri dojenčkih in otrocih.
Kaj je sinbiotik
Sinbiotik je kombinacija prebiotika in probiotika, pri čemer predpona »sin« pomeni samo skupaj in ne nujno sinergije med dvema ali več komenzalnimi snovmi, ki bi pripeljale do učinka, ki je večji od učinka vsake izmed njih posamično, pojasni Orel in poda novo uradno definicijo, ki so jo sprejele strokovne gastroenterološke organizacije: »Sinbiotik vsebuje žive mikroorganizme in snov, ki jo selektivno uporabljajo mikroorganizmi gostitelja, ki ima koristni učinek za zdravje. Na prvi pogled se zdi, da pomembnih sprememb ni. Ključno je, da koristni učinek za zdravje gostitelja ostaja enak. Razlika pa je, da ti živi mikroorganizmi niso več poimenovanji probiotiki, kar pomeni, da ni nujno, da sami izpolnjujejo merilo za probiotike: da bi imeli lastne, za seve specifične in od odmerka odvisne dokazane za zdravje koristne učinke. Prav tako tudi ni nujno, da dodana snov sama po sebi izpolnjuje merila za prebiotik, torej da ima že sama po sebi dokazane za zdravje koristne učinke.«
Na podlagi nove definicije danes ločimo dva tipa sinbiotikov: komplementarne in sinergistične. Komplementarni so tisti, ki izpolnjujejo naslednji pogoj: vsebujejo probiotični sev z dokazanimi učinki v določeni količini in prebiotično snov z dokazanimi učinki v primerni količini. Pri sinergističnem sinbiotiku pa ni potrebno, da same bakterije izpolnjujejo navedeno merilo niti ni potrebno, da merilo izpolnjuje dodana snov. Je pa nujno, da je kombinacija obojega dokazano koristna in da se snov, ki smo jo vnesli kot prebiotik, selektivno porablja ob samem procesu bakterijske presnove.
Dokazi o učinkovitosti sinbiotikov
Kako šibki/močni so dokazi o učinkovitosti sinbiotikov? Strokovna skupina pri Evropskem združenju za pediatrično gastroenterologijo (ESFGAN) je izvedla analizo randomiziranih, s placebom kontroliranih študij, v katerih so preučevali učinke sinbiotikov v preparatih za otroke (z izjemo mlečnih formul). Pregledali so vse študije, ki so bile objavljene do konca leta 2021 in v katerih so bili natančno definirani mikroorganizmi (rod, sev, odmerek) in tudi prebiotični substrat. Sklenili so, da ni mogoče oblikovati priporočil niti v prid jemanja sinbiotikov niti proti njim. So pa študije zelo obetavne, je povedal Orel, in v nadaljevanju predstavil najpomembnejše izmed njih.
- Infekcijska driska: jemanje sinbiotika je statistično pomembno skrajšalo infekcijsko drisko: zmanjšala se je pogostost odvajanj in potrebnih je bilo manj zdravil.
- Eradikacija bakterije Helicobacter pylori: pri otrocih, ki so poleg klasične eradikacijske terapije z dvema antibiotikoma sočasno dobivali še sinbiotike, je bila dosežena 10 % višja stopnja eradikacije in statistično pomembno manj neželenih učinkov.
- Sinbiotiki in funkcionalne gastrointestinalne motnje: zmanjšanje simptomov za 50 % (pri placebu za 10 %). Pregledali so tudi, kaj naredi sam prebiotik, kaj sam probiotik in kaj kombinacija obeh. Izkazalo se je, da sta bila sinbiotik in probiotik učinkovita, medtem ko prebiotik ni nič prispeval k uspešnosti kombinacije.
- Vpliv na zaprtje: prebiotična komponenta sinbiotika ima učinek, probiotična pa ne.
- Nedonošenčki in novorojenčki: signifikantne prednosti, predvsem kar se tiče nekrotizantnega enterokolitisa.
Kaj so probiotiki, prebiotiki in sinbiotiki:
- Probiotiki so specifični živi organizmi, ki v določenem (dovolj velikem) odmerku dajejo znanstveno dokazljiv in merljiv pozitivni učinek za gostitelja.
- Prebiotiki so snovi, ki selektivno spodbujajo rast in razmnoževanje tistih mikroorganizmov, ki so za gostitelja koristni.
- Sinbiotiki so zmesi, ki so koristne za mikroorganizme gostitelja ter vključujejo naše avtohtone bakterije (ki že živijo v nas) pa tudi mikroorganizme, ki jih vnesemo v telo od zunaj, torej s preparatom.
Smernice za uporabo probiotikov
Akutni gastroenteritis: lahko se priporoči: 1. Lacticaseibacillus rhamnosus (L rhamnosus) GG (v odmerku ≥ 1.010 CFU/dan, za 5–7 dni); 2. Saccharomyces (S) boulardii (v odmerku 250–750 mg/dan, za 5–7 dni); 3. Limosilactobacillus reuteri (L reuteri) DSM 17938 (dnevni odmerek od 1 x 108 do 4 x 108 CFU, za 5 dni); 4. kombinacija L rhamnosus 19070-2 in L reuteri DSM 12246 (v odmerku 2 x 1.010 CFU za vsak sev, za 5 dni).
Driska zaradi antibiotikov: če pride v poštev uporaba probiotikov za preprečevanje posledic uporabe antibiotikov zaradi obstoja dejavnikov tveganja, kot so vrsta antibiotikov, trajanje zdravljenja z antibiotiki, starost, potreba po hospitalizaciji, sočasne bolezni ali prejšnje epizode driske po jemanju antibiotikov, se lahko priporočijo visoki odmerki (≥ 5 milijard CFU dnevno) z boulardii ali L rhamnosus GG. Njihovo jemanje naj se začne sočasno z zdravljenjem z antibiotiki.
Preventiva driske kot posledica okužbe: lahko se priporoči L rhamnosus GG (odmerek od 11 1 x 109 CFU do 6 x 109 CFU) ali kombinacija Bifidobacterium (B) infantis BB-02, B lactis BB-12, Streptococcus thermophilus TH-4, v odmerku od 3,0 do 3,5 × 108 CFU (za vsak sev).
Kolike pri dojenčku: lahko se priporoči: 1. L reuteri DSM 17938 (vsaj 108 CFU/dan, za 21 ni); 2. B lactis BB-12 (vsaj 108 CFU/dan), za 21–28 dni; 3. L reuteri DSM 17938 (v odmerku vsaj 108 CFU do 2 x 108 CFU/dan): 4. L rhamnosus GG (vsaj 109 CFU na dan do 3 × 109 CFU dvakrat dnevno).
Bolečine v trebuhu zaradi funkcionalnih motenj: lahko se priporoči: 1. L reuteri DSM 17938 (108 CFU od enkrat do dvakrat dnevno); 2. L rhamnosus GG (v odmerku 109 CFU do 3 × 109 CFU dvakrat dnevno).
Vir:
Probiotics for the Management of Pediatric Gastrointestinal Disorders: Position Paper of the ESPGHAN Special Interest Group on Gut Microbiota and Modifications. (PDF) Probiotics for the Management of Pediatric Gastrointestinal Disorders: Position Paper of the ESPGHAN Special Interest Group on Gut Microbiota and Modifications (researchgate.net)
