Poskrbimo za veliko hitrih in zdravih korakov

Avtor: Slavka Brajovič

Bolezenske spremembe na nogah, ki jim najpogosteje botrujejo okvare živčevja in ožilja, prej ali slej prizadenejo kar petino bolnikov s sladkorno boleznijo. Oba pozna zapleta sladkorne bolezni sta hkrati tudi vodilna vzroka za netravmatske amputacije v svetu.

Da bi se jim izognili, diabetologinja mag. Iris Marolt, dr. med., iz Specialistične ambulante za diabetike v Zdravstvenem domu Koper in ortopedinja mag. Karin Schara, dr. med., z Ortopedske klinike KC Ljubljana diabetikom svetujeta ustrezno skrb za zdrava stopala in redne preglede nog v specialističnih diabetoloških in ambulantah za družinsko medicino. Čimprejšnje odkrivanje ogroženih bolnikov in ustrezno zdravljenje sta namreč temelj za preprečevanje stopalnih razjed in amputacij.

Za nastanek bolezenskih sprememb na nogah diabetikov sta v največji meri odgovorni okvara živčevja (nevropatija), ki zmanjšuje zaščitno občutljivost na podplatih, in ožilja (angiopatija), zaradi katere pride do motenj v arterijski prekrvitvi. Obe okvari sta pozna zapleta sladkorne bolezni, pojasnjuje diabetologinja Iris Marolt, ki se posebej posveča diabetičnemu stopalu. Med ljudmi močno razširjen izraz »diabetična noga« zajema vse bolezenske spremembe, tako okužbo kot rano, razjedo ali uničenje skeleta in drugih globokih tkiv stopala ali noge ob spremljajoči izgubi občutljivosti – nevropatiji in/ali moteni prekrvitvi – periferni žilni bolezni spodnjih okončin pri bolniku s sladkorno boleznijo. »Zmanjšana občutljivost za dotik, bolečino, temperaturo in vibracijo je navzoča pri najmanj 20 % odraslih diabetikov. Povezana je s spremenljivimi in nespremenljivimi dejavniki tveganja, kot so starost in trajanje sladkorne bolezni, stopnjo hiperglikemije, krvnimi maščobami, tlakom in težo, manj pa s kajenjem in uživanjem alkohola. Pri bolniku s sladkorno boleznijo tipa 2 lahko zaznamo spremenjeno občutljivost, še preden sladkorno bolezen pri njem sploh odkrijemo. Pri diabetesu tipa 1 pa pozne zaplete iščemo po 5 letih trajanja sladkorne bolezni,« razloži diabetologinja Maroltova in dodaja: »Najbolj zanesljiv napovedni dejavnik stopalne razjede je odsotnost zaščitne občutljivosti na spremenjenih, deformiranih stopalih. Razjeda na nevropatičnem stopalu se ne pojavi kar sama od sebe. Ko natančneje raziščemo, vedno odkrijemo vzrok. To je najpogosteje trda, debela koža, ki nastane na mestih povečanih pritiskov, ali pa žulj zaradi pretesne obutve. Razjedo na nevropatičnem stopalu pa lahko povzročijo tudi neopazen tujek v čevlju, nagubane ali zakrpane nogavice, neustrezni pripomočki za nego nog in nestrokovna pedikura, uporaba kemičnih sredstev za mehčanje trde kože in kurjih očes, opekline in poškodbe z ostrimi predmeti med hojo z bosimi nogami ter oparine zaradi umivanja s prevročo vodo in suhe opekline zaradi gretja nog pri peči ali z grelno blazino.«

 
 Diabetologinja mag. Iris Marolt in ortopedinja mag. Karin Schara.

Zdravljenje razjed

To je odvisno oz vzroka, ki botruje nastanku rane. Če gre za žilno bolezen, je zdravljenje v rokah žilnega kirurga, ki bo poskušal izboljšati prekrvitev nog. »Kadar je vzrok za nastanek rane zmanjšana občutljivost, se zdravljenja loti zdravniški tim, ki ga sestavljata diabetolog in ortoped. Stopalo najprej na različne načine razbremenimo (s pomočjo mavca, opornic, razbremenilnimi škornji … ) in tako poskušamo z rane odvzeti odvečni pritisk, ki preprečuje njeno zacelitev. Ob tem moramo odstraniti tudi zadebeljeno kožo, ki rano obdaja, in rano prevezovati. Slednjega se lahko bolnik in svojci priučijo tudi sami, pri čemer je nujna tedenska kontrola v ambulanti za diabetično stopalo. Specialist ortoped bolnika navadno spremlja manj pogosto. Praviloma na 6 tednov oziroma prej, če je treba mavec zamenjati oziroma se rana ne celi kot pričakujemo,« zdravljenje razjed predstavi specialistka ortopedije Karin Schara, ki opozori tudi na posebno obliko diabetičnega stopala – artropatijo Charcot: »Gre za toplo, oteklo, rdeče stopalo, ki zdravniku sporoča, da se z nogo nekaj dogaja. Kljub na prvi pogled očitnim znakom je to bolezen v začetni fazi pogosto težko prepoznati.. Kadar z zdravljenjem zakasnimo, se stopalo prekomerno razobliči, deformira, nastanejo kostne štrline, pod katerimi se lahko naredijo tudi rane. Najtežji so primeri, kjer stopalo zaradi povsem uničenih sklepov izgubi stabilnost. Rešitev teh stopal še vedno predstavlja velik izziv posebej usposobljeni ortopedski stroki.«

Preprečimo amputacije 

Posledice nezdravljenih razjed so lahko usodne. Okužba stopalne razjede pri diabetikih poteka drugače kot pri ostalih, saj bolniki ne čutijo bolečin, pogosto nimajo povišane telesne temperature, okužba poteka skrito in tako ne morejo ukrepati dovolj hitro. Vnetje lahko zato ogrozi bolnikovo življenje. Še pogostejše pa so amputacije. Manjšim amputacijam enega ali več prstov lahko sledijo večje: od dela stopala, noge pod kolenom ali še huje, nad kolenom. Statistični podatki kažejo, da ko sladkornemu bolniku amputirajo eno nogo, se v naslednjih dveh letih stopalna razjeda pojavi tudi na drugem stopalu, čemur lahko v nadaljevanju sledi ponovna amputacija. Sladkorna bolezen je tako  vodilni vzrok za netravmatske amputacije v svetu, torej amputacije, ki niso posledica nesreč. Razlogi zanje so slaba prekrvitev spodnjih okončin, okužba, nevropatija, poškodba, lahko tudi majhna, stopalna razjeda, gangrena. Lahko gre za kombinacijo več vzrokov. Da bi zmanjšali število amputacij, so leta 1989 v Saint Vincentu sprejeli posebno deklaracijo, ki državam podpisnicam, tudi Sloveniji, narekuje, da je treba nastanek stopalnih razjed v največji meri preprečevati s preventivnimi ukrepi. »Glede na reorganizacijo diabetološke mreže in povečanih pooblastil pri zdravljenju sladkornih bolnikov na ravni družinskega zdravnika v Sloveniji ugotavljamo, da bo področje diabetičnega stopala v prihodnje najverjetneje slabše pokrito. Vsi slovenski diabetologi so bili namreč doslej posebej izobraženi za odkrivanje povečanega tveganja za stopalno razjedo in ustrezne pravočasne napotitve k drugim specialistom. Da bi uspešno preprečevali oziroma zmanjšali amputacije in invalidnost sladkornih bolnikov, smo v sodelovanju z EASD (European Association for the Study of Diabetes), Ortopedsko kliniko KC v Ljubljani in Zvezo endokrinologov Slovenije pripravili poseben program usposabljanj za zdravnike družinske medicine, zdravnike v referenčnih ambulantah in njihove medicinske tehnike.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj