Na okrogli mizi z naslovom Kako premagati sladkorno bolezen?, ki jo je ob prihajajočem svetovnem dnevu sladkorne bolezni organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije, so strokovnjaki opozorili na potencialne izboljšave pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo.
Od 59.000 do 127.000 ljudi ne ve, da imajo diabetes
Pereč izzivna področju sladkorne bolezni je visoko število neodkritih primerov. Dr. Jelka Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je predstavila prve rezultate raziskave »Odkrijmo sladkorno«, ki so jo na NIJZ izvedli med novembrom 2019 in oktobrom 2021. Z raziskavo so med drugim želeli oceniti delež tistih oseb, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita. Prvi rezultati kažejo, da ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. »Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki imajo debelost (indeks telesne mase 30 ali več). Na podlagi rezultatov teh analiz bomo opravili več razprav s ključnimi deležniki, predvsem s koordinativno skupino Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 pri Ministrstvu za zdravje, ki povezuje vse ključne partnerje, ter oblikovali priporočila, kakšne aktivnosti so potrebne, da bi bilo nediagnosticirane sladkorne bolezni čim manj,« je dejala dr. Zaletel.
Pomembno je pravočasno odkrivanje
Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije (Zveza) Robert Gratton kot eno izmed rešitev za zgodnejše odkrivanje sladkorne bolezni vidi tudi uvedbo presejalnega programa na nacionalnem nivoju. Kar 65 odstotkov ljudi, starih nad 65 let, ima več kot eno kronično bolezen, to število pa s starostjo še narašča. »Med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi je sladkorna, zato v Zvezi menimo, da bi bilo smiselno razširiti nacionalno raziskavo Odkrijmo sladkorno in uvesti splošen nacionalni presejalni program. Po vzoru drugih bolezni lahko namreč vidimo, da so presejalni programi v Sloveniji zelo uspešni.« Poleg pravočasnega odkrivanja pa sta ključna tudi dostop do kakovostne strokovne obravnave in zdravljenje s primernimi zdravili ter medicinskimi pripomočki.
Nova zdravila spreminjajo življenje sladkornim bolnikom
Pri tem sta se prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC, in prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana, strinjala, da je za osebe s sladkorno boleznijo pri nas dobro poskrbljeno, saj imamo kot del Evropske unije vsa zdravila in medicinske pripomočke, ki so trenutno na voljo za zdravljenje sladkorne bolezni.
A je ob tem prof. dr. Janež izpostavil problem pri razvrščanju novih zdravil na listo, kjer potekajo zahtevna pogajanja z zavarovalnico: »Ko je zdravilo v fazi registracijskih postopkov, je lahko zelo hitro v Sloveniji. Tukaj smo potem mi usklajen tim – stroka, bolniki, zveze, društva – da skupaj aktivno apeliramo, prepričamo zavarovalnico, da tudi našim osebam s sladkorno boleznijo čim hitreje ponudimo neki nov produkt ali zdravilo. V zadnjih letih smo kar dobro sledili temu, je pa res, da je bila za določene terapevtske skupine zavarovalnica zelo restriktivna pri tipu 2, kajti gre za široko skupino oseb s sladkorno boleznijo, kjer potem vedno iščeš neko stroškovno učinkovitost, varnost in tehtaš, za katere posamezne bolnike ima določena terapija take koristi, da se jih splača uvesti.« Kot je še poudaril, si želijo, da so vedno na voljo najnovejša zdravila in medicinski pripomočki, saj ima le tako lahko zdravnik možnost, da izbere zdravilo glede na osebo, ki jo zdravi.
Sodobno terapijo je treba uvesti zgodaj
Z njim se je strinjal tudi prof. dr. Battelino. Po njegovem bi morali najbolj sodobna zdravila v zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo vključiti takoj, že na primarni ravni oziroma ob odkritju bolezni. »Sodobna zdravila delujejo samo zgodaj v poteku sladkorne bolezni tipa 2. To so zdravila, ki v resnici lahko delujejo samo, ko ima oseba še vedno nekaj lastnega inzulina. Drugič, bistveno dražja kot zdravila pri sladkorni bolezni so zapleti. Bistveno dražja,« je poudaril prof. dr. Battelino in dodal, da se pri nas približno 40 odstotkov kardiologov ukvarja samo z osebami, ki imajo tudi sladkorno bolezen. »Torej gre za zelo resno stvar. In preventiva se ne ustavlja pri tem, da najdeš osebo, ki ima sladkorno bolezen. Ampak se nadaljuje, da ga zgodaj, takoj, zdraviš z najbolj inovativnim zdravilom. S tem zagotoviš, da dejansko ta oseba tudi na primer shujša, namreč sočasno, ko urediš bolezen, tudi shujšaš. Zaradi zdravila, ne samo zaradi neke želje. In s tem tudi dodatno pomagaš človeku.«
Stroka kot eno najnujnejših rešitev za boljše spremljanje stanja sladkorne bolezni pri nas vidi predvsem uvedbo registra oseb s sladkorno boleznijo. To bi namreč pomenilo, da imajo zdravniki vedno dostopne podatke, kaj se dogaja z osebami s sladkorno boleznijo, kakšna je pojavnost zapletov ter kolikšna je stroškovna učinkovitost terapije..
Ključ je v sodelovanju Sicer pa so se vsi udeleženci okrogle mize strinjali, da je sodelovanje različnih deležnikov izredno pomembno. Ob tem je Mojca Gobec, vodja Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje, dejala, da lahko le na tak način uspešno obvladujemo sladkorno bolezen. Po njenem »lahko z informacijami, znanjem in veščinami, ki so dostopne tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo oziroma jo zgodaj odkrijemo in s tem zmanjšamo zaplete in umrljivost«.
