Avtor: D. M.
Pitje sladkih pijač povzroča debelost, odpira pot k razvoju sladkorne bolezni in povzroča zobno gnilobo in druge nevarne bolezni.
»Prekomerno pitje pijač z dodanim sladkorjem je škodljivo za otroke, mladostnike in odrasle, tako za tiste s prekomerno telesno maso kot tiste z normalno telesno maso. Najbolj ranljiva skupina so otroci in mladostniki ter nosečnice in doječe matere,« opozarja prof. dr. Nataša Fidler Mis iz Pediatrične klinike v Ljubljani.
Raziskava Pediatrične klinike o prehrani slovenskih adolescentov (2.864, iz 10 regij Slovenije, starost: 15-16 let) je pokazala, da je vnos pijač z dodanim sladkorjem je znašal v povprečju 684 ml/dan pri fantih, 715 ml/dan pri dekletih in bil višji kot uživanje mleka in mlečnih izdelkov skupaj (513 g/dan pri fantih, 479 g/dan pri dekletih). Pijače z dodanim sladkorjem so prispevale 9% dnevnega energijskega vnosa pri fantih (274 kcal/dan) in 10% dnevnega energijskega vnosa pri dekletih (231 kcal/dan). Otroci prejemajo sladke pijače v večini slovenskih šol. Umik sladkih pijač iz jedilnika in ozaveščanje imata ugodne učinke na zmanjšanje pitja pijač z dodanim sladkorjem pri otrocih, kar je pokazal naš projekt »Voda zmaga«, ki smo ga izpeljali na štirih osnovnih šolah. Rezultati HBSC študije v kateri je sodelovalo 38 evropskih držav in Združene države Amerike (ZDA) so pokazali, da so slovenski 15-letniki na povsem na vrhu glede na pogostost pitja sladkih pijač, 11-letniki na drugem, 13-letniki pa na tretjem mestu.
»Nedavna študija, ki smo jo opravili na Pediatrični kliniki v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v okviru projekta »Moje mleko« na vzorcu 162 nosečnic in doječih mam iz Ljubljane in okolice je pokazala, da popijejo nosečnice v povprečju 384 ml pijač z dodanim sladkorjem/dan (102 kcal/dan, 5% energijskega vnosa), doječe matere pa 488 ml/dan (114 kcal/dan, 5% energijskega vnosa), kar je skrb vzbujajoče. Gre za sladkor v tekoči obliki, ki je najbolj škodljiva oblika kalorij,« pravi dr. Fidler Mis.
 |
| Prof. dr. Nataša Fidler Mis |
Razvite države so ukrepe že izvedle
Dejstvo je, da je debelost v Sloveniji v porastu. Ta pa je poleg pomankanja rekreacije, zdrave hrane tudi posledica uživanja sladkih pijač. »Debelost, ki je eden glavnih rizičnih dejavnikov za nastanek sladkorne bolezni, je v Sloveniji v porastu zaradi načina življenja in tudi zaradi prekomernega uživanja sladkih pijač. V Sloveniji je več kot 140 000 oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Gre za kronično neozdravljivo bolezen, ki ne samo da stane, ampak bolniku izrazito zmanjša kvaliteto življenja in prinaša kronične zaplete. Evropska študija, ki je bila objavjenja v vodilni evropski reviji za diabetes in je potekala v osmih državah po Evropi na zelo velikem vzorcu, je pokazala, da pitje sladkih pijač za 22 odstokov poveča tveganje za pojav sladkorne bolezni. Razvite države so že spoznale, da je to resen problem in so ga ustrezno z obdavčitvijo zajezile,« pojasnjuje prof. dr. Andrej Janež, dr. med. predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne kinike v Ljubljani.
Po tem, ko je slovenska vlada umaknila predlog uvedbe trošarin na sladke pijače strokovnjaki upajo, da ideja ne bo zamrla. »Upam, da zamisel o uvedbi tovrstnih trošarin ne bo zamrla. Slovenci smo na prvem mestu po debelosti tistih, ki doživijo srčno kap. Ob tem pa so tudi najbolj informirani, kako to preprečiti, a se ne odločijo za spremembo življenjskega sloga. Raziskave kažejo, da povprečno Slovenci s sladkorjem užijejo kar 20 odstotkov dnevnega vnosa energije, priporočeno je manj kot pet odstotkov. Naše telo za to ni narejeno!« je opozoril prim. Matija Cevc, dr. med., in dodal, da se na Interni kliniki v Ljubljani dnevno ukvarjajo z zapleti zaradi sladkorne bolezni, kot so amputacije okončin.
