Zgolj omejevanje hrane ni dovolj za uspešno hujšanje

Zgolj omejevanje hrane ni dovolj za uspešno hujšanje. Za preprečitev ponovnega pridobivanja telesne mase po hujšanju je potrebno vplivati na celoten sistem, ki v telesu skrbi za vzdrževanje energijskega ravnovesja.

Če vsak dan zaužijemo samo 200 kcal (836 kJ) več, kot jih pokurimo, bomo v 17 dneh »bogatejši« za 450 gramov maščevja, ki se nam bo naložilo na telesu. Foto: Bigstock

Široka dostopnost visoko kalorične hrane v zadnjih desetletjih je vodila (in še vodi) v izjemen porast debelosti. Trenutno so poskusi omejiti jo predvsem osredotočeni na zmanjšanje vnosa energije, vendar kaže, da to ni najboljši pristop. Po koncu shujševalne diete se namreč večina ljudi v nekaj letih znova zredi.

Vnos in porabo energije uravnavajo kompleksni mehanizmi

Čeprav je zaužitje več kalorij, kot jih porabimo, ključni del pri debelosti, iz tega ne sledi, da je zmanjšanje energijskega vnosa najboljša rešitev. Telo se manjku hrane prilagodi tako, da upočasni presnovo – kar čez čas vodi v povrnitev izgubljene telesne mase. Raven hormonov, ki spodbujajo apetit, se lahko dvigne celo eno leto po dieti. Vnos in  porabo energije uravnavajo kompleksni mehanizmi, ki so pri debelosti okvarjeni. Potrebno jih je razumeti v celoti, zmanjšanje energijskega vnosa samo po sebi pa ima omejen kratkoročni vpliv.

Če vsak dan zaužijemo samo 200 kcal (836 kJ) več, kot jih pokurimo, bomo v 17 dneh »bogatejši« za 450 gramov maščevja, ki se nam bo naložilo na telesu.

ZDA: 68 % populacije pretežke ali debele

Naraščajoča incidenca debelosti je ena od največjih zdravstvenih težav, s katerimi se dandanes sooča človeštvo. Vpletena je v številne nenalezljive bolezni in skrajšuje pričakovano življenjsko dobo. Ocenjuje se, da bo do leta 2025 debelih 18 % vseh moških in 21 % žensk. V razvitem svetu bo ta delež še mnogo višji: v ZDA na primer ima prekomerno telesno maso ali debelost že 68 odstotkov populacije. Poskusi zmanjšanja debelosti so še vedno predvsem osredotočeni na zmanjšanje vnosa energije (s hrano) – in zelo pogosto neuspešni. Pomeben vzrok za to je ignoriranje (ali vsaj premajhno upoštevanje) mehanizmov, ki jih telo uporablja za vzdrževanje obstoječe telesne mase. Smo torej desetletja v telekop, s katerim smo opazovali debelost, gledali napačno?

Interdisciplinarna obravnava debelosti pogoj za uspeh

Debelost je fiziološki, psihološki in družbeni fenomen, pri katerem sodelujejo številni mehanizmi. Tudi hipotez, zakaj se energijsko ravnovesje poruši, je več. Iz prakse vemo, da  se enak vnos energije s hrano pri dve enako visokih in telesno aktivnih ljudeh pri enem odrazi s povečanjem telesne mase, pri drugem pa ne. Preučevanje fizioloških mehanizmov, ki vplivajo na energijsko ravnovesje, je razkrilo, kako pomembno vlogo v tem procesu igrajo možgani. Center v hipotalamusu spremlja presnovke v krvi in ​​s pomočjo povratnih mehanizmov poskuša uravnotežiti vnos in porabo energije. Debelost poleg fizioloških odraža tudi vidike okolja, življenjskega sloga in prehranskih vzorcev. Na dolgi rok je uspešna samo interdisciplinarna obravnava debelosti, ki upošteva tako individualne biološke kot tudi psihološke in socialne dejavnike.   

Intenzivna telesna aktivnost “kuri energijo” še 24 ur potem, ko smo z njo zaključili. Če jo izvajamo na dolgi rok, pospeši metabolizem celo za četrtino.

Izgubljeno energijo nadomestijo spremembe v fiziologiji

Teorija, da je zgolj zmanjšanje energijskega vnosa s hrano dovolj za zmanjšanje in nadzor telesne mase, temelji na predpostavki, da ima energija iz enega obroka hrane omejen vpliv na kasnejšo porabo oziroma nanjo sploh ne vpliva. Vendar se je izkazalo, da temu ni tako. Izgubljeno energijo nadomestijo spremembe v fiziologiji in sprememba narave zaužite hrane. Dvojno slepa randomizirana študija je pokazala, da so testne osebe že nekaj tednov po shujševalni dieti popolnoma kompenzirale energijsko izgubo – z uživanjem bolj kaloričnih (energijsko gostih) živil. Ni pa jim uspelo kompenzirati povečanega energijskega vnosa – kar je imelo za posledico pridobivanje kilogramov. To potrjuje, da smo ljudje evolucijsko zelo dobro opremljeni, da nadomestimo izgubljeno telesno maso, obratno pa ne velja. In kako se potem lahko uspešno dolgoročno »borimo« proti debelosti? Tako, da zagotovimo, da do nje ne pride, in da začnemo ukrepati takoj, ko indeks telesne mase preseže vrednost, ki velja za normalno.

Viri:

Rogers PJ, Hogenkamp PS, de Graaf C, et al. Does low-energy sweetener consumption affect energy intake and body weight? A systematic review, including meta-analyses, of the evidence from human and animal studies. International journal of Obesity. 2016. doi:10.1038/ijo.2015.177

NCD Risk Factor Collaboration. (2016). Trends in adult body-mass index in 200 countries from 1975 to 2014: A pooled analysis of 1698 population-based measurement studies with 19.2 million participants. Lancet, 387, 1377–1396. 

Benton D, Young HA. Reducing Calorie Intake May Not Help You Lose Body Weight. Perspect Psychol Sci. 2017. doi:10.1177/1745691617690878

Drenowatz, Clemens et al. Change in energy expenditure and physical activity in response to aerobic and resistance exercise programs. SpringerPlus. 2015. doi:10.1186/s40064-015-1594-2

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj