Visok krvni tlak ubija počasi

Arterijska hipertenzija oziroma povišan krvni tlak je kronična bolezen, ki je glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja.

Največkrat je posledica nezdravega življenjskega sloga, pomemben dejavnik tveganja pa je tudi starost. Najnovejše epidemiološke raziskave kažejo, da se hipertenzija pri prebivalcih razvitih držav srednje in severne Evrope začne pojavljati že v starosti nad 35 let.

Ker bolezen nima značilnih simptomov, se je večina sploh ne zaveda, dokler ne pride do zapletov. »Visok krvni tlak je gotovo eden pomembnih dejavnikov tveganja tudi pri nas, saj v povprečju bremeni vsakega drugega Slovenca. Zato je pomembno, da njegove vrednosti redno spremljamo, predvsem s samomeritvami, in ob dolgotrajnejšem zvišanju čim prej ukrepamo. Le tako lahko preprečimo hude zaplete, ki jih povzroči nezdravljenje,« opozarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica KO za hipertenzijo v UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo.

Doc. dr. Jana Brguljan Hitij. Foto: Andrej Križ


 
Kaj je krvni tlak

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene žil, ko teče po njih. Pri povečanih telesnih naporih ali kadar je človek v stresu, je normalno, da se krvni tlak nekoliko zviša, vendar se pri zdravem posamezniku hitro spet vrne v normalno vrednost. Kadar pa je tlak povečan dalj časa, je to znak, da gre za hipertenzijo. »O zgornjem (sistoličnem) krvnem tlaku govorimo, ko se srce skrči in pošlje kri po žilah. Ko pa se srce raztegne, dobimo vrednost spodnjega (diastoličnega) krvnega tlaka. Višina tlaka je odvisna od volumna krvi in od trdote žilne stene. Če je žila slaba, lahko poči. V stenah žil se lahko naredijo tudi pore, tam pa se začnejo tvoriti strdki, ki sprožijo srčno-žilne zaplete, srčni infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic, okvare očesnega ozadja in napredovanje demence.

Kaj povzroči visok krvni tlak

Neposrednega vzroka za kronično visok krvni tlak večinoma ni mogoče najti. Pri 95 % bolnikov gre za primarno hipertenzijo, ki jo bolnik pogosto razvije z nezdravimi življenjskimi navadami, delno pa je lahko tudi dedno pogojena. Povišanemu tlaku največkrat botrujejo prevelika telesna teža, nezmerno pitje alkoholnih pijač, preslana hrana, nenehno stresno življenje in premalo gibanja. »Hiter tempo življenja je glavni krivec za dejstvo, da se število ljudi s hipertenzijo vztrajno povečuje. Med njimi je tudi čedalje več mladih, ki prihajajo v našo ambulanto,« iz izkušenj pove doc. dr. Jana Brguljan Hitij in doda, da je pomembno, da poskrbimo za vse nemedicinske ukrepe, kamor sodi povečanje telesne aktivnosti, zmanjšanje stresa, zadostna količina spanja, zmanjšan vnos soli, pravilna prehrana, najpomembnejši ukrep pa je znižanje telesne teže. Seveda pa slednje ni mogoče brez povečane telesne aktivnosti, zato se mnogi znajdejo v nekem začaranem krogu. Simptomi so zelo nespecifični in prav zato visokemu krvnemu tlaku rečemo »tihi ubijalec«.

Kakšne so posledice visokega krvnega tlaka

Visok krvni tlak ima lahko usodne posledice. Pogosto povzroči bolezni srca ali žil, srčni infarkt, možgansko kap, poškodbe ledvic, včasih je potrebna dializa ali celo presaditev, pri nekaterih pa se razvijejo tudi hude težave z očmi. Dokazano je, da so naštete posledice lahko smrtno nevarne. Že samo malo zvišan krvni tlak pomeni sedemkrat večje tveganje za možgansko kap. Če pa je tlak precej višji, je tveganje še toliko večje. V ZDA na primer vsakih 45 sekund eden od prebivalcev doživi možgansko kap, v Sloveniji prizadene približno 4400 ljudi na leto. Zvišan krvni tlak je tudi eden izmed vzrokov za akutni koronarni sindrom, ta pa vsako leto ogrozi kar 5000 Slovencev.

O zdravilih za zdravljenje hipertenzije se zdravnik odloči glede na srčno-žilno tveganje, ki je odvisno od dodatnih dejavnikov tveganja, kot so zvišan holesterol v krvi, kajenje, spol, prezgodnje bolezni srca in ožilja v družini, debelost, sočasna sladkorna bolezen in pridružena klinična stanja, kot so že razvita možganska kap, koronarna bolezen, okvara ledvic in perifernih arterij ter hude okvare oči. Včasih je veljala vraža, da se primerna vrednost krvnega tlaka za posamezno osebo izračuna preprosto tako, da »aktualnim letom prištejemo 100«, a je stroka to »ljudsko teorijo« z dokazi že zdavnaj ovrgla.

Kako ga izmerimo

Visok krvni tlak lahko ugotavljamo z razmeroma preprostim merjenjem. Najbolje, da ga opravimo v domačem okolju. Tako se izognemo tako imenovanemu učinku bele halje, ki pomeni poskok krvnega tlaka ob prisotnosti zdravstvenega osebja, pojavlja pa se kar pri 10 % ljudi. Pomembno je tudi, da je meritev krvnega tlaka pravilno izvedena, saj le tako dobimo prave vrednosti. »Domača kontrola je zelo pomembna. Tudi če imamo normalne vrednosti, si je krvni tlak dobro izmeriti vsaj enkrat na leto. Veliko ljudi že ima doma dobre merilce krvnega tlaka, a menim, da bi tak aparat sodil v vsako gospodinjstvo, tako kot je samoumevno, da je pri hiši termometer za merjenje telesne temperature. Priporočamo merilce z nadlaktno manšeto, ki ustreza obsegu nadlakti, obstajajo namreč v treh različnih velikostih. Pomembno je, da se manšeta lepo prilagaja, saj je le na ta način izmerjen tlak realen. Pozorni moramo biti na mejne vrednosti okoli 140 mm Hg, saj te vodijo v razvoj hipertenzije. Če izmerimo takšno vrednost, moramo tlak spremljati s pogostejšimi kontrolami, na zvišanje opozoriti zdravnika in povprašati po ukrepih,« priporoča sogovornica.

Pri zvišanem krvnem tlaku, ki je vsaj 20 mm Hg nad normalnimi vrednosti, torej od 160 mm Hg sistoličnega krvnega tlaka navzgor, je treba zdravila uvesti takoj. Večina bolnikov, kar 75 %, za uspešen nadzor potrebuje vsaj dve zdravili. Zdravljenje mora biti dolgotrajno, saj se z opustitvijo zdravil tlak spet zviša. Sodelovanje bolnika je ključnega pomena, a bolniki so velikokrat slabo motivirani. Smernice za hipertenzijo svetujejo uvedbo kombiniranih tablet, saj je s tem jemanje enostavnejše, sodelovanje pri zdravljenju pa se izboljša.

Se Slovenci dovolj zavedamo razsežnosti težav, ki jih posledično prinašajo zvišane vrednosti krvnega tlaka? »Lahko rečem, da posamezniki zdaj že kar veliko vedo o nevarnostih, ki jih prinaša povišan krvni tlak, veliko več, kot so vedeli pred leti. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni z zavedanjem ljudi o posledicah tega rizičnega dejavnika. Ljudje bi morali o tem več razmišljati in bolj skrbeti za priporočene vrednosti krvnega tlaka, saj bi na ta način lahko preprečili marsikakšen zaplet. Zavedanje o tej problematiki in predvsem doseganju ciljnih vrednosti, ki je pri večini populacije 130/80 mm Hg, je treba okrepiti tudi med zdravniki, ne le med bolniki,« odgovarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij.

Kako smo skrbeli za krvni tlak v času covid-19
V času pandemije novega koronavirusa je precej bolnikov zdravljenje z zdravili samovoljno opustilo. V medijih so namreč zaokrožile govorice, da naj bi nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka poslabševala učinke zdravljenja okužbe s covid-19. »To je bilo zgolj naključno odkritje, na katerega so naleteli Kitajci na začetku proučevanja bolezni, ko še nihče ni vedel, kako virus vstopa v celice. To so objavili in povzročili pravi hrup, kar je bilo zelo neodgovorno. Trditev so postavili na osnovi le nekaj primerov, novica pa se je hitro razširila po svetu. Raziskava, ki jo je potem na velikem številu ljudi opravil ugledni italijanski raziskovalec prof. dr. Giuseppe Mancia in je bila objavljena v The New England Journal of Medicine, to odločno demantira. Pokazala je, da ni nobene povezave med temi zdravili in potekom covid-19. Dokazano je, da zdravila za zniževanje krvnega tlaka podaljšujejo življenje ter zmanjšujejo srčno-žilne dogodke, in to je edina znanstveno potrjena resnica, zato je opustitev zdravljenja, milo rečeno, neodgovorna,« je odločna doc. dr. Jana Brguljan Hitij.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj