Zakaj šport tako dobro vpliva na nas?

Pred 30 leti je tekanje po parku veljalo za aktivnost čudakov s preveč časa, fitnes centrov nismo poznali, rekreacija starejših je bil nedeljski sprehod po kosilu. Danes se maratonov udeležujejo sedemdesetletniki, starost je tudi v primeru fizičnih zmožnosti postala zgolj številka. Šport je postal tudi aktiven faktor okrevanja po boleznih in operativnih posegih.

Šport varuje psiho in telo, odnaša odvečne kilograme. Foto: Bigstock

Slovenci imamo radi šport. Zapisan nam je v genih, in rezultati profesionalnih športnikov to dokazujejo. Narod športa smo, in to se odraža na vseh aspektih življenja. Šport in gibanje smo uvedli v vrtce in šole ter vzpostavili projekte, po katerih se zgledujejo mnogi. Tudi naši starostniki so zunaj, v naravi, več, kot večina njihovih vrstnikov po svetu. Rekreacija je pri mnogih na dnevnem redu, naravne danosti pa k temu pripomorejo.

Vrtnarjenje ni šport, vendar pomaga

Vrtnarjenje je eden od najbolj priljubljenih hobijev Slovencev v zrelih letih. Pri mnogih starejših predstavlja motiv za premik iz stanovanja in zelo pripomore pri ohranjanju njihove mobilnosti. Študije tudi kažejo, da vrtnarjenje in delo z zemljo ne koristi samo njim, pač pa tudi vsem ostalim. Še posebej otrokom. Ampak – za učinek na dolgi rok to ni dovolj. Ljudje potrebujemo športni trening. Aktivnosti torej, zaradi katerih telo (seveda postopoma) spravimo na visoke obrate in v območje maksimalnega delovanja srca in ožilja.

Šport je postal aktiven del okrevanja po boleznih in operativnih posegih.

Šport varuje psiho in telo, odnaša odvečne kilograme

Kaj se torej dogaja v naših možganih, ko se podimo za žogo ali sopihamo v hrib? Zakaj zato živimo dlje in bolj kakovostno? Čemu bi tovrstno mučenje morali prakticirati skoraj vsak dan? Gre res samo za nadomeščanje gibanja, ki nam ga je v evolucijsko zibko položila narava? Vprašanj za malo morje,odgovor pa en sam: športanje se splača. Najprej pa razrešimo prvo dilemo: kdo ob uvedbi intenzivnejše telesne aktivnosti »trpi« bolj: stari ali mladi.

Starost ni ovira, da se ne bi začeli resneje ukvarjati s športom.

Vsak začetek je težak

Stroka pravi: oboji enako. Vsak začetek je težak in starost (če so ljudje zdravi) ni ovira, da se ne bi začeli resneje ukvarjati s športom. Tudi takrat, ko že upihnejo šestdeseto svečko na rojstnodnevni torti. Nabor aktivnosti je res širok, in prav vse na dolgi rok pozitivno vplivajo na telo in dušo. Prvi vzpon na hrib v okolici je podobno težak za nekoga v cvetu mladosti kot za tistega, ki je pravkar nastopil pokoj. Pomembna je vztrajnost in odločnost, zaradi katerih proces namesto trikrat ponovimo stokrat.

Intenziven fizični napor sproži ravno toliko bolečine, da se endorfini začnejo sproščati.

Kaj pravi znanost?

Znanost ne pušča dvoma. Intenzivna dlje trajajoča fizična aktivnost kakršnekoli vrste spodbuja izločanje endorfinov (endogenih opioidov), ki se vežejo na receptorje v tistih delih možganov, ki so odgovorni za dobro razpoloženje. Povečana raven endorfinov zmanjša bolečino (tako fizično kot čustveno) in sprošča napetost. Intenziven fizični napor sproži ravno toliko bolečine, da se endorfini začnejo sproščati. Dolgo je veljalo, da je ta meja 30 minut, zadnje raziskave kažejo, da jih je potrebnih 60.

Šport spodbuja izločanje oksitocina

Utrujenost po športu ni namenjena samo temu, da pademo v posteljo. Globok spanec, v katerega nas zaziba, možganom omogoči, da znova vzpostavijo kemijsko ravnovesje. Druženje, ki se mu pri športanju težko izognemo, spodbuja izločanje hormona oksitocina, ki povečuje občutek sproščenosti in zmanjšuje anksioznost. Zadovoljstvo ob osvojenem vrhu ali dosežen gol na tekmi povečata našo samozavest in samopodobo, zaradi česar postanemo bolj odporni na psihične sprožilce adrenalina in kortizola. Ker se počutimo močnejše, manj okoliščin doživljamo kot nevarne, kar pomeni, da se stresni sistem v organizmu ne aktivira.

Raziskave so pokazale, da občutka moči, ki ga doživimo, ko premagamo fizično oviro (hrib ali goro peš, klanec na kolesu…), ne prinese nobena druga aktivnost. Študije so tudi potrdile, da bolj kot se aktivnosti odvijajo na prostem (v naravi), večji je pozitivni učinek.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj