Avtor: M.K.
Vsako leto moramo kar dvakrat premakniti kazalce na uri – jeseni, ko prehajamo na zimski čas, za eno uro nazaj, spomladi, ko je na vrsti poletni čas, pa za eno uro naprej. Veliko strokovnjakov si je že nekaj let edinih, da ta sprememba slabo vpliva na človeški organizem in bioritem. Še posebej se pokaže v nespečnosti, tako težjem uspavanju kot pogostejšem in prezgodnjem prebujanju.
Švedski znanstveniki so že desetletje nazaj ugotovili, da prehod na poleti čas povečuje tudi pogostost srčnih napadov.
Raziskava, ki so jo opravili na Inštitutu Karolinska v Stockholmu, je pokazala, da so po premiku ure na poletni čas srčni napadi pri ljudeh kar za pet odstotkov pogostejši. Tega pojava pa niso zasledili pri prehodu na zimski čas. Celo več, prehod na zimski čas je pogostost srčnih napadov zmanjšal. Dognanja, do katerih so prišli švedski znanstveniki med letoma 1987 in 2006, so bila objavljena v reviji New England Journal of Medicine. »Najusodnejši je bil prvi teden, takoj po premiku ure, ko smo zaznali večjo pojavnost srčnih napadov,« pravi dr. Imre Janszky, vodja te švedske raziskave.
Bolje ura več kot ura manj
Evropa prehaja na poletni čas zadnjo nedeljo v mesecu marcu, ko se kazalci na uri premaknejo za 60 minut naprej; s premikom smo tako »oropani« za eno uro časa. Ravno nasprotno pa se zgodi vsako zadnjo nedeljo v mesecu oktobru, ko urne kazalce premaknemo za 60 minut nazaj; zaradi tega je ta dan za eno uro daljši od preostalih. Menjavi ure dvakrat letno je tako v Evropi izpostavljenih skoraj 1,5 milijarde ljudi. Švedski znanstveniki pravijo, da rezultati njihove študije verjetno veljajo tudi za druge dele sveta. Trdijo, da je povečanje števila srčnih napadov povezano prav z »ukradeno« uro pri premiku časa naprej, in nasprotno pri premiku nazaj, ko so zaznali za pet odstotkov manj srčnih napadov, vendar samo na dan po menjavi ure, to je v ponedeljek.
Raziskava je torej potrdila škodljiv učinek nagle spremembe ure na nihanje človeškega bioritma. Nekateri posamezniki so namreč občutljivejši na tovrstne spremembe in njihov organizem se burneje odzove, kar se kaže v motnjah spanja in motenem delovanju krvožilnega sistema. Hkrati ti posamezniki potrebujejo tudi več časa, da se prilagodijo na nov čas.
Foto: Bigstock
