Majhna študija, v kateri je sodelovalo 67 takih bolnikov, kaže, da skoraj polovica ni proizvedla protiteles in je bila zato še vedno v nevarnosti, da zboli za covdi-19, čeprav so vsi prejeli oba odmerka enega od novih mRNA cepiv – cepivo Moderne ali Pfizerjevo cepivo.
Klinična testiranja cepiv napovedovala drugače
»To je v popolnem nasprotju z rezultati prve faze kliničnih testiranj o vzpostavitvi imunosti pri mRNA cepivih. V njih so bili močni odzivi in tvorba protiteles opaženi pri skoraj 100 odstotkih testnih oseb,” so povedali avtorji študije pod vodstvom dr. Mounzerja Aghe, direktorja Mario Lemieux centra za krvne rake na Medicinski fakulteti Univerze Pittsburgh.
Ključnega pomena zavedanje velikega tveganja okužbe
»Kliniki, ki skrbijo za bolnike s hematološkimi malignimi obolenji in drugimi stanji, za katera je značilna imunska oslabelost, se morajo zavedati možnosti, da pri njih cepljenje proti covid-19 mogoče ne bo učinkovito,« so še poudarili. Za te bolnike je ključnega pomena, da se zavedajo svojega stalno povečanega tveganja za okužbo s SARS-CoV-2 in da poiščejo takojšnjo zdravniško pomoč, če imajo simptome covid-19 – tudi po cepljenju, izpostavljajo avtorji. Študija je bila objavljena 9. aprila 2021 v medRxiv in še ni bila recenzirana.
Cepivo neučinkovito pri skoraj polovici bolnikov
Avtorji so analizirali odzive v skupini 67 bolnikov, ki so imeli hematološko maligno bolezen, vključno s kronično limfocitno levkemijo, limfomom in multiplim mielomom. Približno 45 odstotkov bolnikov je v času cepljenja prejemalo terapijo zaradi raka,pri ostalih je bila bolezen v recidivu (so bili le na opazovanju). Vsi bolniki so prejeli dva odmerka cepiva mRNA zoper covid-19 in so veljali za popolnoma cepljene. Nato so nato pri njih analizirali imunski odziv oziroma tvorbo protiteles. Mediana trajanja med prejemom drugega odmerka cepiva in testom na protitelesa je bila 23 dni. Ugotovili so, da je 46,3 odstotkov bolnikov imelo negativni rezultat na testu protiteles po cepljenju – kar pomeni,da pri njih cepivo ni bilo učinkovito.
Najslabši odziv pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo
Najslabši odzivi so se pojavili pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo. Pri njih jih je le 23 odstotkov proizvedlo merljiva protitelesa proti enemu ali drugemu cepivu – čeprav jih večina (70 odstotkov) v času cepljenja ni prejemala nobene terapije zoper raka in so veljali za zazdravljene. Pri starejših bolnikih s kronično limfocitno levkemijo je bil odziv na cepljenje še slabši kot pri mlajših.
Visoka smrtnost zaradi covid-19 pri bolnikih s krvnimi raki
Nasprotno pa se spol, raven imunoglobulina G, število dni med drugim odmerkom in merjenjem protiteles in stanje zdravljenja raka niso razlikovali med bolniki, ki so se odzvali na cepiva, in tistimi, ki niso. »Naše ugotovitve poudarjajo pomen spoštovanja nefarmacevtskih ukrepov za preprečevanje covid-19 pri bolnikih s hematološkim malignim obolenjem. To je še posebej pomembno glede na dejstvo, da med bolniki s hematološkimi malignimi boleznimi, ki se okužijo s SARS-CoV-2, umrljivost presega 30 odstotkov,« so zaključili avtorji.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
