Dispneja je kompleksni pojav,na katerega vplivajo številni dejavniki, kaže raziskava, ki so jo opravili na Brigham Hospital v Bostonu. Dr. Amil Shah, ki jo je vodil, pojasnjuje, da gre za kompleksni pojav, na katerega vplivajo številni dejavniki. “Dispneja je pogostejša pri starejših odraslih in je povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne dogodke. Zato pri simptomih težkega dihanja primarno razmišljamo o srčnih vzrokih.”
K dispneji lahko prispevajo tudi številni drugi dejavniki: slabše delovanje pljuč, slabokrvnost, depresija, debelost.
Dispneja in delovanje ledvic
Raziskovalci so analizirali podatke za več kot 4300 ljudi, ki so sodelovali v študiji o aterosklerozi in ki so zaradi težkega dihanja v obdobju dveh let vsak dvakrat obiskali splošnega zdravnika. Nihče od njih ni imel diagnosticiranega srčnega popuščanja, KOPB ali ledvične bolezni. Njihova povprečna starost je bila 76 let, 58 odstotkov jih je bilo žensk.
27 % preiskovancev je imelo nediferencirano dispnejo, ki je bila zmerna do huda pri 13,2 % preiskovancev.
Zmerna do huda dispneja je bila povezana z hipertrofijo levega prekata in diastolično ter sistolično disfunkcijo. Pogostejša je bila pri bolnikih s slabšo pljučno funkcijo, ledvično okvaro, anemijo, depresijo, debelostjo in šibkostjo zgornjih in spodnjih okončin.
Debelost poslabša apnejo
Naše ugotovitve kažejo, da je težko dihanje kompleksen pojav, ki ga lahko povzroči medsebojno delovanje več sistemov (srce, pljuča, ledvice…). Potrebno je preveriti več diagnoz, na primer morebitno anemijo, depresijo in druge motnje delovanja organov ter upoštevati telesno težo. Pri debelih ljudeh se zmerna do huda apneja pojavlja pogosteje, še posebej, če gre za starejše ženske.
