Avtor: doc. dr. Liljana Mervic
Glivice lahko poleg kože okužijo tudi nohte stopal ali rok. Strokovno glivično okužbo nohtov poimenujemo onihomikoza. Ne gre samo za estetsko težavo, ampak za kronično, trdovratno bolezen, ki jo je treba prepoznati in zdraviti.
Poleg neprijetnega videza lahko glivično okuženi nohti povzročajo bolečino, povečajo možnost za pridružene bakterijske okužbe, ovirajo opravljanje nekaterih poklicev in športne aktivnosti ter zmanjšajo kakovost življenja.
Glivična okužba nohtov – onihomikoza – je ena pogostejših okužb pri človeku. Predstavlja več kot 50 % vseh obolenj nohtov. Po svetu ugotavljajo, da ima onihomikozo več kot 10 % ljudi; pri otrocih je izjemno redka, v populaciji starejših pa ima glivično okužene nohte tudi do 90 % ljudi. Poleg staranja možnost za okužbo povečajo pridružene bolezni, kot so: sladkorna bolezen, žilna obolenja in oslabljeno delovanje imunskega sistema. Bolezen je pogostejša pri moških in športnikih, ki veliko časa preživijo v športnih copatih in si nohte med športnimi aktivnostmi večkrat poškodujejo. Za nastanek onihomikoze je najverjetneje pomembna tudi individualna dovzetnost za okužbo, ki je podedovana, zato vsak stik z glivico še ne pomeni okužbe.
Povzročitelji onihomikoz
 |
| Doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24 |
Nohte lahko okužijo različne vrste glivic iz skupin dermatofitov, kvasovk in plesni. V veliki večini so povzročiteljice dermatofitne glivice, ki so med ljudmi zelo razširjene. Najpogostejša med njimi je Trichophyton rubrum, ki povzroča okužbo kože med prsti stopal in na podplatu – tineo pedis. Ta je še pogostejša od onihomikoze in prav tako poteka kronično. Z omenjeno dermatofitno glivico se lahko okužimo v javnih prostorih, v katerih ljudje hodimo bosi, na primer v bazenih, savnah, toplicah, telovadnicah, garderobah in v skupinskih kopalnicah. Mogoč je tudi prenos med družinskimi člani in tudi prek obutve. Okužba vztraja v medprstnih prostorih in na podplatu ter se sčasoma razširi tudi na nohte. Glivice največkrat vstopijo v prostor pod prostim robom nohta, kjer imajo zelo dobre pogoje za rast in razmnoževanje. Hranijo se s keratinom, z beljakovino, ki je poglavitna sestavina nohta. Prav zato je okužba dolgotrajna in trdovratna. Če so nohti predhodno poškodovani ali oboleli in so odstopili od podlage, je možnost za okužbo veliko večja.
Nohti stopal so pogosteje oboleli kot nohti rok
Po navadi se okužba začne s prizadetostjo enega nohta, največkrat na palcu stopala; na začetku so znaki komaj opazni. Napredovanje je zelo počasno; poteka v letih. Dlje kot okužba traja, več nohtov je prizadetih; med nego se lahko s stopal prenese tudi na nohte rok.
Najpogostejša oblika je distalno-lateralna subungvalna onihomikoza
Začne se na končnem in stranskem delu nohta, na katerem dermatofitne glivice vstopijo pod noht. Na tem delu se noht rumenkasto obarva, odstopi od podlage in se zadebeli. Pod njim se kopiči roževina. Počasi se površina spremenjenega dela nohta povečuje in napreduje proti njegovemu začetnemu delu. To vrsto onihomikoze zelo pogosto spremlja glivična okužba stopal (tinea pedis), ki jo najlažje opazimo kot luščenje in razpokanost kože med 4. in 5. prstom ter med 3. in 4. prstom ali kot izrazito luščenje kože podplata.
V končni fazi je prizadet ves nohtni aparat: nohtna plošča je v celoti spremenjena, vključno s podnohtjem in z nohtno matico. Končno obliko, pri kateri je ves noht rjavkast, krhek in krušljiv, imenujemo popolna distrofična onihomikoza.
Bela površinska onihomikoza je redkejša oblika
Dermatofitne glivice se lahko naselijo tudi na površino nohta, kar opazimo kot belkaste lise na nohtih stopal. V tem primeru noht ne odstopi od podlage, se ne zadebeli in ni rumenkasto obarvan. Še redkejša je proksimalna subungvalna onihomikoza, pri kateri glivice prodrejo do nohtne matice in vstopijo pod noht na začetnem delu nohta. Razširijo se pod vso površino nohta in povzročijo belkasto obarvanje. Ta oblika se pojavlja pri ljudeh z imunsko pomanjkljivostjo, na primer pri bolnikih, ki imajo aids.
Kvasovke večkrat okužijo nohte rok kot stopal
Okužba nohtov s kvasovkami iz rodu Candida ni zelo pogosta, ker kvasovke precej težje prodirajo v noht. Po navadi je povezana s kronično okužbo obnohtja in z motenim delovanjem imunskega sistema. V nasprotju z dermatofitnimi okužbami se pogosteje pojavi na nohtih rok. Noht spremeni barvo, postane moten, njegova površina pa neravna.
Onihomikoza lahko povzroča številne težave in zaplete
Na začetku je glivična okužba nohta komaj opazna in ne povzroča nikakršnih simptomov. Nezdravljena bo počasi, vendar vztrajno napredovala, z napredovanjem pa se lahko pojavijo bolečina med hojo in športnimi aktivnostmi ter težave pri nošenju obutve. Nezanemarljiv zaplet nezdravljene glivične okužbe nohtov so bakterijske okužbe. Nekatere bakterije lahko ob obolelem nohtu vstopijo v telo in povzročijo lokalno vnetje. Po krvi se lahko razširijo po celotnem telesu in povzročijo nevarno sistemsko bakterijsko okužbo z vročino in s splošnim slabim počutjem. Za tovrstne zaplete so še posebej dovzetni sladkorni bolniki in tisti s pomanjkljivo imunostjo.
Onihomikoza je stalen vir okužbe in se lahko z nohtov prenese tudi na kožo drugih delov telesa, najpogosteje v dimlje, na stegna in trup. Ne nazadnje so glivično oboleli nohti tudi vir okužbe za druge ljudi. Še zdaleč niso le estetska težava, ki bi jo lahko zanemarili, ampak okužba, ki jo moramo – tako kot vse druge okužbe – zdraviti.
Dermatolog postavi diagnozo
Čeprav več kot polovico vseh bolezni nohtov predstavljajo onihomikoze, obstajajo tudi druge bolezni, pri katerih so nohti na prvi pogled videti kot glivično oboleli. V teh primerih protiglivično zdravljenje ni niti potrebno niti ne bo učinkovito. Pregled v dermatološki ambulanti običajno te dvome razjasni. Dermatolog je usposobljen za postavitev prave diagnoze in odločitev o načinu zdravljenja. Med boleznimi, ki jih lahko zamenjamo z onihomikozo, je zelo pogosta luskavica nohtov. Še več, ta poveča tveganje za glivično okužbo in neredko sta hkrati prisotni obe bolezni. Tudi nohti, ki se zadebelijo v procesu staranja ali zaradi slabše prekrvavitve, so lahko videti kot glivično oboleli. Včasih je težavno razlikovanje tudi pri nohtih, ki zaradi poškodbe ali nošenja pretesne obutve odstopijo od podlage.
Dokončno potrditev glivične okužbe in dokaz povzročitelja nam omogočita mikroskopski pregled vzorca spodnjega dela nohta in kultivacija v laboratoriju. Ker glivice rastejo zelo počasi, je ta precej zamudna, običajno pa traja od štiri do šest tednov.
Ker je onihomikozo najlažje pozdraviti v zgodnji, to je začetni fazi, moramo zdravljenje začeti čim prej. Vse o zdravljenju in preprečevanju okužbe pa v naslednji številki.
