Avtor: Sanja Vilfan Švajger
Ali je bila vaša menstruacija spet nenavadno močna? Ali je trajala več kot pet dni, mogoče ves teden ali še več? Ali ste ob tem občutili pritisk na mehur ali/in na črevesje? Zaradi bolečin na seks niti ne pomislite? Ob omenjenih znakih je velika verjetnost, da imate miome. Različno veliki skupki mišičnega tkiva, ki zrastejo v maternici pa tudi zunaj nje, so pogosta ‘ženska težava’, ki jo marsikje obravnavajo s premajhno pozornostjo. Del krivde za to nosijo tudi same bolnišnice, saj simptome omalovažujejo; pogosto menijo, da bo že minilo, le potrpeti je treba.
Pred kratkim predstavljena raziskava na dogodku za medije v Budimpešti, ki je potekala v okviru mednarodnega kongresa ESGE, je razkrila, da je imela le slaba polovica anketirank nekaj širšega vedenja o miomih; tudi tiste, ki so bile s problematiko seznanjene, so ob izjemno hudih simptomih, krvavitvah, ki so jih opisale, kot da bi teklo iz pipe ali poplavljalo, saj ni bilo higienskega predložka, ki bi zadržal vso količino krvi, so čakale dolgih sedem mesecev, preden so se odpravile k zdravniku.
Zakaj niso šle prej? Ker so vzroke za krvavitve pripisovale različnim vzrokom, predvsem pa so bile prepričane, da bodo krvavitve, bolečine, huda napihnjenost idr. slej ko prej ponehale. No, ko niso, so naredile korak, ki bi ga bilo treba že zdavnaj. Tudi zato, ker niti prvi obisk pri ginekologu ne obljublja takojšnje diagnoze.
A strah je odveč; tudi pri nas se vse več predpisuje zdravljenje z zdravilom, ki miome skrči in zaustavi krvavitve. O problematiki miomov in najnovejših možnostih zdravljenja smo se pogovarjali z Marijo Rebolj Stare, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva, iz Kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo v UKC Maribor.
Kakšna bolezen so miomi?
»Miomi so benigna neoplazma iz mišičnega ali vezivnomišičnega tkiva. Najdemo jih pri velikem deležu perimenopavznih žensk; ima jih do 70 % žensk pri starosti 45 let. Simptomi so izraženi le pri 15–30 % žensk z miomi. Povzročajo lahko močne menstrualne krvavitve s posledično slabokrvnostjo, menstrualne bolečine, spontane splave … Kakšne težave povzročajo, je odvisno od njihovega položaja v maternici, njihove velikosti in števila.
Miomi nastanejo s spremembo iz miometrijske celice. Mehanizem te spremembe je še slabo poznan, znano pa je, da pri tem sodelujejo številni dejavniki – genetske in epigenetske spremembe, prekomerna odzivnost na rastne faktorje in steroidne hormone, motnje celičnega ciklusa, disregulacija zunajceličnega matriksa. Miomi naj bi bili monoklonalni tumorji, kar pomeni, da nastanejo iz ene zarodne somatske celice. Ta sprememba se lahko zgodi na številčnejših mestih, kar pomeni, da so tudi miomi prisotni na več mestih. Včasih je miom le eden.«
Katere so novosti v zdravljenju miomov?
»Miomi so hormonsko odvisni. Visoke ravni estrogenov in progesteronov pospešujejo njihovo rast. Estrogeni stimulirajo izražanje progesteronskih receptorjev. Progesteron je glavni pospeševalec rasti miomov. Ko je progesterona največ, miom najbolj raste. V pomenopavzi, ko pade količina estrogenov in progesteronov, se rast miomov ustavi; lahko se tudi zmanjšajo.
Gre za resnično hude znake, ne le moteče; ne glede na to obstaja velik zamik v iskanju nasveta, zdravniške pomoči. |
Prek tega progesteronskega receptorskega mehanizma rasti miomov deluje zdravilo ulipristal acetat. To je selektivni modulator progesteronskih receptorjev. Selektivno in močno se veže na progesteronske receptorje ter spremeni njihovo delovanje. Kliničniučinek je, da se hitro in učinkovito zmanjša jakost menstrualne krvavitve, zmanjša se velikost mioma. Ta učinek je prisoten še do 6 mesecev po koncu zdravljenja. Velik delež žensk je med jemanjem ulipristal acetata brez menstrualnih krvavitev (so amenoroične). Pozdravi se slabokrvnost, ženske se počutijo bolje, niso več vrtoglave in imajo izboljšano kakovost življenja.«
Kaj je pokazala raziskava PEARL IV?
»Raziskava PEARL IV je bila multicentrična, randomizirana, dvojno slepa klinična raziskava III. faze. Trajala je od junija 2012 do februarja 2014. Namen je bil ugotoviti učinkovitost in varnost dolgotrajnega zdravljenja miomov s 5 mg in z 10 mg ulipristal acetata. Po 12 tednih zdravljenja je en mesec premora, da se izlušči sluznica maternice. Nato se zdravljenje ponovi. Ugotovili so, da se pri 5 mg in 10 mg ulipristal acetata učinkovito zmanjša menstrualna krvavitev, za več kot 50 % se zmanjša volumen miomov, izboljša se kakovost življenja. Večina žensk operacije ni potrebovala. Neželeni učinki pri obeh skupinah so bili primerljivi; večinoma so bili prisotni glavoboli in vročinsko oblivanje (do 10 %). Ženske so zdravljenje dobro prenašale. Glede na primerljivo učinkovitost zdravljenja s 5 mg in z 10 mg ulipristal acetata se priporoča 5 mg.
V študiji PEARL IV so ženske prejele do štiri cikluse (drug del PEARL IV) zdravljenja, kar se je izkazalo za učinkovito. Nekateri so že uporabili nadaljnje cikluse; rezultati so bili predstavljeni kot učinkoviti.«
Za katere bolnice je namenjeno zdravilo in koliko krogov zdravljenja z zdravilom, s katerim skrčimo miome, lahko dobi bolnica? Kaj pomeni dolgotrajno zdravljenje z zdravilom za predmenopavzalne bolnice z miomi? Ali se lahko izognejo operaciji?
»Pri nas se zdravilo uporablja kot priprava na operacijo pri slabokrvnih bolnicah z velikimi miomi. S prekinitvijo menstrualne krvavitve ni izgube krvi, slabokrvnost se popravi. Pacientka operativni poseg tako bolje prestane, ni potrebe po transfuziji. Uporablja se 5 mg ulipristal acetata, po 12 tednih premor za 4 tedne, nato ponovitev ciklusa. Včasih, zlasti pri perimenopavznih ženskah, pride do zmanjšanja mioma in zmanjšanja krvavitev, ki se ne okrepijo po koncu zdravljenja; ženska preide v meno brez potrebe po operativnem posegu.
V študiji PEARL IV so bile tudi ženske s številnimi miomi, ki so se po zdravljenju tako zmanjšali, da operacija ni bila potrebna. Kakovost maternice se je izboljšala, da je postala ustrezna za nosečnost.«
Kakšne so vaše izkušnje?
»Ženske, ki so do zdaj jemale ulipristal acetat (5 mg pri nas), so zdravljenje zelo dobro prenašale. Miomi so se zmanjševali. Tisti, ki so imeli hitro rast, so rast upočasnili ali celo zavrli. Zmanjšale so se jim krvavitve (večina je bila amenoroična), izboljšala se jim je slabokrvnost, s tem so postale bolj polne energije. Le posameznice so poročale o občasnih blagih glavobolih ali še redkejših vročinskih oblivih. V celoti se je njihovo splošno počutje tako izboljšalo, da so terapijo, ker so bile zadovoljne, redno nadaljevale in jo tudi uspešno končale. Večinoma so imele 12-tedenski ciklus kot pripravo na operativni poseg. Nekaterim pa smo cikluse dodali. Do zdaj so prejele največ tri cikluse. Glede na uspeh s ponovitvami, opisovan v literaturi, je to smiselno.«