Rak prostate je najbolj pogosta oblika raka pri starejših moških v Evropi. Večinoma se razvija počasi in ne povzroča simptomov. Tveganje zanj se povečuje s starostjo. Povprečna starost moških, pri katerih ga odkrijejo, je 69 let. Preživetje bolnikov z rakom prostate je po zaslugi zgodnjega odkrivanja in sodobnega zdravljenja visoko in še narašča.
»V Sloveniji za rakom prostate vsako leto na novo zboli okrog 1400 moških, petletna stopnja preživetja pa je 83 odstotkov.«
Raziskovalna ekipa pod vodstvom dr. Geralda V. Denisa je raziskovala gene BRD 2, BRD 3 in BRD 4 in njihov vpliv na raka prostate. Ugotovili so, da blokiranje gena BRD 4, ne pa BRD 2 ali BRD 3, vpliva na migracijo in invazijo rakavih celic pri na kastracijo odpornemu raku prostate (CRPC). Poenostavljeno: napredovanje bolezni se upočasni oziroma ustavi.
»Blokada gena BRD 4 ustavi napredovanje raka prostate.«
Na kastracijo odporen rak prostate je zelo agresivna oblika raka prostate, ki pogosto vodi v razvoj metastaz. Zdravljenje običajno vsebuje sredstvo za motenje signalizacije androgenih receptorjev (AR) in v povprečju bolezen uspešno zaustavi. Zdravljenje pa neizogibno ne ovira napredovanja raka, saj tumorske celice sčasoma razvijejo mehanizme, s katerimi obidejo AR signalizacijo.
Kompleksna in heterogena bolezen
“Naše ugotovitve so pomembne, ker so trenutne terapevtske možnosti za zdravljenje na kastracijo odpornega raka prostate (CRPC) omejene in se osredotočajo predvsem na zatiranje tumorskih celic prostate, ki se zanašajo na AR signalizacijo,” pojasnjuje dr. Jordan Shafran iz Katedre za za molekularno in translacijsko medicino Univerze Boston.
“Tumorske celice razvijejo odpornost in se naučijo obiti običajne poti.”
Dodaja, da je na kastracijo odporen rak prostate kompleksna in heterogena bolezen z različnimi vzorci AR signalizacije v posameznih tumorskih celicah. »Ko bolezen napreduje, lahko tumorske celice prostate postanejo manj odvisne od AD signalizacije in začnejo uporabljati alternativne mehanizme, s katerimi poskrbijo za svojo rast in širjenje. Zato je nujno določiti vse specifične tarče, ki regulirajo migracijo in invazijo rakavih celic ter razviti zdravila,s katerimi bomo vplivali nanje. Ne glede na njihovo odvisnost od androgenih receptorjev.«
