Avtor: Mojca Koprivnikar
Ko govorimo o prehladnih obolenjih in gripi, nam ne uide pogovor tudi o virusih in imunskem sistemu, ki je naš najpomembnejši »rešitelj«. »Virusi so torej skupine mikroorganizmov, ki se nimajo zmožnosti razmnoževati, ampak za to potrebujejo gostiteljsko celico. ko virus vstopi v telo in napade celico, nanj odgovori imunski sistem.
Ta je sestavljen iz različnih celic – najbolj prepoznavne celice obrambe so levkociti, katerih število se močno poveča med okužbo, monociti, makrofagi, limfociti in plazmatke ter limfatični organi, tj. bezgavke, priželjc, vranica, limfni sistem, ter številni mediatorji vnetja. Poenostavljeno si ga lahko predstavljamo kot nekakšno vojsko, ki nas brani pred okužbami z virusi, bakterijami, glivami in z lišaji ter nas ohranja zdrave. Če je zaradi kakršnega koli razloga prirojeno ali pridobljeno, oslabljeno, se telo spremenjeno odziva na infekcijo. Spremenjen imunski sistem škodljivih vsiljivcev ne zazna dovolj dobro, potrebuje dlje časa, da nanje odgovori, in pri tem je lahko odgovor zelo okrnjen. Vse to lahko vodi v težje poteke bolezni pa tudi v številnejše zaplete. Zato je še pomembnejše, da zlasti jeseni in v zimskem času, ko je število akutnih obolenj še večje, poskrbimo, da smo spočiti, skrbimo za raznovrstno hrano, se izogibamo pretiranemu stresu, smo fizično aktivni in se izogibamo razvadam,« opisuje zdravnica družinske medicine Tina Modrej Zadnikar.
Prehlad
Prehlad je virusno obolenje, ki ga lahko opišemo z zelo različnim termini in izrazjem, pa še vedno govorimo o isti bolezni, kot je npr. rinofaringitis, nazofaringitis, navaden prehlad, navadna viroza itn. Zdravnica razlaga, da če ne gre za
zares ogroženega bolnika (to so osebe, ki imajo pridobljeno ali prirojeno okrnjeno sposobnost imunske obrambe: starostniki, dojenčki in kronični bolniki), je zdravljenje prehlada simptomatsko. To pomeni, da ustrezno znižujemo povišano telesno temperaturo (višjo od 38,5 °C) z antipiretiki (paracetamol). Nosne težave zmanjšujemo z dekongestivi (z razpršili in s kapljicami za nos itn.), pri bolečem žrelu pa si pomagamo z lokalnimi pripravki in lokalnimi oblikami zdravil (zeliščne tablete in pastile). Če imamo suh in dražeč kašelj, ga lajšamo s toplimi pripravki, npr. z gretjem prsnega koša, s sirupi za kašelj itn. Nadomeščati moramo tudi velike količine tekočine, s čimer vzdržujemo primerno hidracijo. Uživamo nesladkane, negazirane tekočine. Zelo pomemben pa je tudi počitek. Z njim telesu pomagamo, da zmore vse procese obrambe in da na koncu premaga viruse v telesu.
Gripa
Tina Modrej Zadnikar pravi, da je potek gripe in prehlada zelo podoben, zato le stežka na začetku (predvsem takrat, ko še ni značilne epidemije gripe) razmejimo, za katero bolezen gre. Zdravnica opisuje, da je najočitnejša razlika med simptomi gripe in prehlada ta, da je bolezen ob okužbi z virusom gripe intenzivnejša. Še isti dan nas pogosto položi v posteljo, močno smo utrujeni, izčrpani. Bolezen pogosto spremlja zelo visoka telesna temperatura, tudi do 40 °C.
Bolijo nas mišice, kosti, celotno telo. Imamo bolečine pri požiranju, pesti nas suh, dražeč kašelj. Predvsem zelo hudo je prvih nekaj dni. Temperatura nam ne pade, bolečine ne popuščajo, kašelj nas zbuja iz spanja. Če se omenjene težave ne umirijo po nekaj dneh, je priporočljivo obiskati zdravnika.
Uporabite zaščitno masko tudi doma
Pri preventivi sta izjemnega pomena vsakodnevna telesna aktivnost in gibanje na svežem zraku, seveda pa tudi ustrezna raznovrstna prehrana, bogata s sadjem in z zelenjavo. »Ob prvih znakih prehladnih obolenj v družini moramo uporabiti zaščitno masko, robčke za enkratno uporabo, skrbeti za redno umivanje rok. Stanovanje večkrat dnevno prezračimo in poskrbimo, da je primerno vlažno. Med zdravljenjem odsvetujemo obiske,« pa razloži pediatrinja Jerneja Ahčan. gripo lahko preprečimo tudi s pravočasnim cepljenjem, ki ga priporočamo za vse otroke (starejše od 6 mesecev) in odrasle, ki so v stalnem stiku z otroki (starši, sorojenci, vzgojitelji), ter nosečnicam.
Foto: Bigstock
