S telovadbo nad bolečine v križu

Avtor: S.V.Š.

Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki redno telovadijo, manj težav z bolečinami v križu ali pa je jakost teh bistveno manjša. Po analizah podatkov, dobljenih iz 16 predhodnih raziskav, imajo telesno dejavni ljudje 33 % manj možnosti za nastanek bolečin v križu kot tisti, ki niso aktivni. 

Raziskava je tudi pokazala, da je verjetnost za nastanek bolečin v križu pri ljudeh, ki so telesno dejavni in hkrati poučeni, še za 27 % nižja.

»Izsledki študije so nedvoumno pokazali,  da lahko z razteznimi vajami in vajami za moč mišic križa ter trebušnih mišic ali s kombinacijo vaj za krepitev in aerobiko preprečimo bolečine v križu,« pravi dr. Rahman Shiri, vodja raziskave s Finskega inštituta za zdravje pri delu v Helsinkih in dodal, da telesna vadba zmanjšuje jakost bolečin križu in tudi tveganje za invalidnost zaradi tega.
Kako je potekala raziskava
Raziskovalci so analizirali rezultate predhodnih poskusov, v katerih so naključno izbrani posamezniki z bolečinami v križu ali brez začeli izvajati različne sklope vaj. Pregledali so tudi raziskave, v katerih je bila izvedena primerjava med vadbo nepoučenih posameznikov in vadbo poučenih posameznikov.
Skupno je bilo v raziskavah analiziranih 4.310 ljudi. Posamezne raziskave so obsegale od 30 do 901 ljudi in so jih spremljale od 2 do 24 mesecev.
»Če bi opravili dodatne raziskave med tem prebivalstvom, bi lažje primerjali koristi joge s koristmi drugih vrst telesne vadbe in določili tip ljudi, ki jim prav joga najbolj koristi pri premagovanju bolečin v križu. Večina posameznikov meni, da je joga boljši način od drugih  vrst telesne vadbe, ker vključuje tudi um – torej, osredinjanje na dihanje in um. Nimamo pa dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da joga v primerjavi z drugimi vrstami telesne vadbe res prednjači v smislu izboljšanja funkcije hrbtenice in tudi zmanjšanja bolečin,« pravi dr. Wieland.

Večina testov je vključevala raztezne vaje, nekatere pa še vadbo za moč, aerobiko, vzdržljivost, ravnotežje, koordinacijo in motorične sposobnosti.
Štiri raziskave so bile izvedene na Japonskem, tri na Danskem, dve na Švedskem in po ena v Kanadi, na Finskem, v Italiji, na Novi Zelandiji, Tajski, v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike.
V štiri raziskave so bili vključeni izključno posamezniki brez bolečin v križu, da bi ugotovili, če se bodo pri njih pojavile. Medtem ko so preostale vključevale posameznike z in tudi brez omenjenih bolečin.
Po analizah petih raziskav se je, v primerjavi s popolno telesno neaktivnostjo, že samo z redno vadbo tveganje za nastanek invalidnosti zaradi bolečin v križu zmanjšalo za 38 %. Podobne rezultate je dala tudi raziskava, v kateri so sodelovali poučeni pacienti.
Pri sodelujočih naj bi vadba prispevala k zmanjšanju števila obiskov pri zdravniku oziroma izostankov z dela zaradi bolečin v križu, vendar je bila razlika premajhna, da bi lahko izključili možnost naključja.
Slabosti raziskave
Ena izmed omejitev raziskave je, da se osredinja na splošno populacijo, zato bi vadba lahko imela drugačen učinek pri posameznikih, ki že trpijo zaradi bolečin v križu, so avtorji American Journal of Epidemiology (Ameriška revija za epidemiologijo) objavili na spletu; v analizi pa tudi ni bilo raziskano, ali je med vadbami kakšna, ki je ustreznejša za preprečevanje bolečin v križu od drugih. Stroka tudi meni, da niso mogli določiti deleža koristi ločeno na telesno in duševno zdravje, a predvidevanja so, da ima vadba ugoden vpliv na posameznika na obeh področjih. Bruno Saragiotto, raziskovalec na področju javnega zdravja pri Univerzi v Sydneyju v Avstraliji, ki pa ni sodeloval pri raziskavi, je dejal, da pomaga kakršna koli vadba, le da se izvaja dovolj pogosto. Ljudje naj bi bili zmerno telesno dejavni vsaj 150 minut na teden, in sicer ne glede na vrsto vadbe.

Manj učinkovite opornice
Ljudje si poskušajo bolečine v hrbtenici olajšati z različnimi pripomočki – kot npr. z opornicami, s posebnimi vzmetnicami in po meri izdelano obutvijo – ki pa niso tako učinkoviti kot telesna vadba, je navedla Julie Fritz, raziskovalka na Univerzi v Utahu.
Ta raziskava nadalje potrjuje in podpira naše znanje o tem, da edino s telesno vadbo dosledno vplivamo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolečin v križu, še dodaja Fritz in poudarja: »Pacientom, ki so predhodno imeli napade bolečin v križu, je telesna vadba pomagala zmanjšati tveganje za ponoven napad.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj