O tem smo se pogovarjali z zdravnico splošne medicine Sonjo Garmuš Bezek iz Zasebne splošne ambulante v Pivki.
Kaj so prehladna obolenja in kako jih prepoznamo?
Prehladno obolenje je virusna okužba zgornjih dihal; nosu, grla, sinusov, Evstahijeve cevi in glasilk. Kaže se z vodenim izcedkom iz nosu, slabšim vohom, kihanjem, lahko tudi bolečim grlom, utrujenostjo, glavobolom in minimalno povišano temperaturo.
Ali lahko do navadnega prehlada pride tudi, če nas ni napadel virus? Na primer, če smo dalj časa na mrazu, premočeni …
Prepih ni nikoli povzročitelj prehlada in ne dela škode, razen če povzroči podhladitev. Če nas ob toku zraka, ki gre mimo nas, zazebe in zebe dalj časa, nam pade odpornost in virus, ki nam drugače ne bi naredil nobene škode, povzroči obolenje. Do podhladitve pa seveda pride, če dalj časa stojimo na mrazu ali če smo premočeni. Sama podhladitev torej ni dovolj, potreben je še virus.
Torej vedno govorimo o prehladu kot o nalezljivi bolezni?
Prehlad je vedno nalezljiva bolezen, ki se prenaša s kihanjem, kašljanjem; kapljice izcedka z virusi letijo po zraku do druge osebe, ki jih vdihne in se s tem okuži. Še posebej je to izrazito v zimskem času, ko se več zadržujemo v zaprtih prostorih.
Oseba se lahko okuži tudi, če z roko prime kljuko, na katero je prej kihnila prehlajena oseba ali če prehlajeni osebi seže v roko in s to roko seže v usta ali si pomane oči, nos. Nekateri virusi so namreč precej stabilni in ne razpadejo takoj na površinah, kjer so pristali.
Kateri so vzroki prehladnih obolenj?
Vzrok prehladnih obolenj je virus, in sicer veliko vrst virusov: rino, adeno, korona, enterovirus, respiratorni sincicijski virus, virus influence in parainfluence …
Tudi gripa je virusno obolenje. Kako ugotovite, da gre pri pacientu za gripo in ne samo prehlad?
Gripo lahko potrdimo izključno z laboratorijskimi preiskavami, lahko pa na osnovi pregleda z veliko verjetnostjo rečem, da je gripa, še posebno če je v nekem obdobju potrjeno, da virus gripe kroži v okolici. Oboleli za gripo so običajno bistveno huje bolni; se slabše počutijo, boli jih po celem telesu, bolijo jih lahko celo lasje, vročina je lahko visoka in prisoten je lahko zelo dražeč kašelj.
Kaj pa angina? Ta pogosteje napade otroke. Zakaj?
Angina je vnetje nebnic. Otroke napade pogosteje, ker imajo večje nebnice kot odrasli in ker so manj prekuženi kot odrasle osebe. Zato otroci za angino zbolijo večkrat kot odrasli. Vzrok za angino je lahko bakterija ali virus, kar se da z veliko verjetnostjo videti pri kliničnem pregledu, to pa lahko potrdimo z brisom žrela in s preiskavo vnetnih parametrov iz krvi. V približno tridesetih odstotkih je povzročitelj angine streptokokna bakterija.
Zakaj in kdaj pride do vnetega žrela?
Do tega pride zaradi razmnoževanja bakterij ali virusov v nebnicah – tonzilah, ki pridejo v žrelo na enak način kot pri prehladu. V žrelu začne skeleti in praskati, pojavita se pekoč občutek in boleče požiranje, pogosta je zvišana telesna temperatura, ki jo lahko spremlja glavobol. Pri bakterijskem vnetju žrela je potreben antibiotik, pri virusnem vnetju pa ne.
Pogost simptom prehladnih obolenj je kašelj. Ločimo produktiven in neproduktiven kašelj. Kakšna je razlika in zakaj?
Kašelj je naravni refleks v pljučih, namenjen očiščenju dihalnih poti. Če vdihnemo tujek, onesnažen zrak ali če zbolimo za prehladnim obolenjem, si s kašljanjem čistimo dihalne poti. Produktiven je tisti kašelj, pri katerem izkašljujemo izločke, to je sluz z ostanki uničenih bakterij in virusov, ki nastajajo v pljučih. Neproduktiven kašelj je suh kašelj pri okužbah, kjer je izločka malo. Odvisno od tega, ali je vzrok v bakteriji ali virusu, in od vrste povzročitelja se iz celic sluznice dihalnega trakta izloča sluz. Celice imajo drobne migetalke, valovijo in to sluz počasi porivajo navzgor, da jo s kašljem izločijo. Če sluzi ni veliko, lahko s kašljanjem te celice poškodujemo, tako poškodovana sluznica nas še bolj draži na kašelj, ki lahko vztraja tudi tri tedne.
Kakšni so simptomi nosu pri prehladnih obolenjih?
Govorimo o zamašenem nosu in vodenem izcedku ter oteženem vohanju.
V kakšna obolenja se lahko razvije navaden prehlad in kdaj je to bolj verjetno?
Prehlad se lahko razvije v vnetje sinusov ali vnetje srednjega ušesa, bronhitis in celo pljučnico. Do navedenih obolenj lahko pride, če ne poskrbimo, da je nos očiščen, če ne uživamo dovolj tekočine, če pretiravamo s fizično aktivnostjo. Prav tako se prehlad lahko razvije v kaj težjega pri kronično bolnih.
Vemo, da prehlad traja do teden dni, če ga »zdravimo« ali ne. A kljub temu, katere ukrepe za blaženje težav ali preprečevanje, da bi prehlad prešel v hujše oblike bolezni, vi priporočate?
Čiščenje nosu, dovolj tekočine, prehrana z veliko vitamina C, zmeren počitek.
Kaj vse lahko storimo sami, da se izognemo sezonskim prehladnim obolenjem?
Redno si umivajmo roke, izogibajmo se gneči, jejmo sezonsko in lokalno mešano hrano z veliko sadja in zelenjave. Predvsem pa se gibajmo vsaj petkrat tedensko po pol ure tako hitro, da med aktivnostjo ne moremo klepetati.
Pri nekaterih ljudeh so prehladna obolenja pogosta. Zakaj?
Odrasli v povprečju za prehladom zbolimo od dva- do štirikrat letno. Če pa se pojavi večkrat in zaporedoma, je treba preveriti, ali se v ozadju ne skriva kakšno drugo obolenje ali mogoče preutrujenost.
Številne okužbe s koronavirusom so videti kot prehlad ali gripa, pri zadnji različici omikron pa je podobnost znakov še večja. Dvome, za katero okužbo gre, verjetno najhitreje odpravimo s testiranjem. Pa vendar, ali lahko izpostavite simptome, ki so pri koronavirusu drugačni?
Okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, ki je le eden izmed številnih koronavirusov, lahko povzroča popolnoma enake simptome kot preostali virusi. Še najbolj izstopa izguba okusa ali voha, ki pa je sedaj pri omikronu precej manj izražena.
