Alzheimerjeva bolezen se začne 20 let pred prvimi znaki

Avtor: Mojca Šimenc

Alzheimerjeva bolezen začne nastajati skoraj 20 let prej, preden se pojavijo prvi znaki. Zdaj, ko so jo »poustvarili« v petrijevki, je tudi precej jasno, kako se razvija, ključ do obvladovanja pa bo preventiva. Odkritje odpira novo poglavje v razumevanju Alzheimerjeve bolezni in posledično v zdravljenju.

Alzheimerjeva bolezen se začne razvijati približno 20 let prej, preden se pokažejo njeni znaki. Odkritje, ki se ga je že prijelo ime »Alzheimerjeva bolezen v petrijevki«, je izjemno pomembno saj so uspeli izdelati model, ki omogoča vpogled v celotni mehanizem njenega poteka. 

Podrobnosti o tem, kako so poustvarili Alzheimerjevo bolezen v petrijevki, si lahko preberete TUKAJ

Kako se Alzheimerjeva bolezen razvije

Že dolgo je znano, da se pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v možganih nalagajo plaki (neke vrste usedline). Razvijejo se iz amiloidov – beljakovin, ki so lepljive in formirajo grudice, ki se nalagajo v možganih. Tako imenovane nevrofibrilarne pentlje povzročijo propad možganski celic »od znotraj«. 

Desetletja se je znanost trudila ugotoviti, kaj se zgodi prej: plaki ali pentlje, in zakaj sploh oboji začnejo nastajati. »Alzheimerjeva bolezen v posodi« je prinesla odgovor tudi na to vprašanje: najprej nastanejo plaki in vodijo v nastanek pentelj. 

»Plaki, ki so strupeni, se nalagajo zunaj nevronov. Pentlje se razvijejo znotraj nevronov, se kot požar razširijo po možganih in povzročijo njihov propad. Vžigalica, ki ta ogenj prižge, pa so amiloidi. Brez njih se pentlje ne morejo širiti po možganih,« pojasnjuje prof. dr. Rudolf Tanzi, ki je vodil raziskavo. 

»Če ustavimo amiloide, lahko ustavimo pentlje in izgubo nevronov, ki vodi v demenco.« (Rudolf Tanzi)

Novi načini zdravljenja

Ko se Alzheimerjeva bolezen razvije, procesa ne moremo več obrniti, lahko le upočasnimo njeno napredovanje. Znanstveniki se zdaj osredotočajo na preventivo. 

Dr. Tanzi pojasnjuje: »Upamo, da se bo pri alzheimerjevi bolezni zgodilo podobno, kot se je pri infarktu, ki ga uspešno preprečujemo z zdravljenjem dejavnikov tveganja, kot sta holesterol in visok krvni tlak. Pozornost usmerjamo v razvoj zdravil, s katerimi bomo ustavili amiloide. 

“Ne bomo več čakali, da bolniki razvijejo bolezenske znake, ker to pomeni, da je bolezen že razvita. Amiloide bo treba začeti zdraviti 20 let prej.« 

Napoveduje, da bo prihodnost prinesla teste, s katerimi bodo dokazali prisotnost amiloidov v možganih ali drugje v telesu.  Kandidati za tovrstno presejanje bodo ljudje, starejši od 50 leti, ter tisti mlajši od 50 let, ki imajo Alzheimerjevo bolezen v družini. 

Pomen sistemskega vnetja

Projekt »Alzheimerjeva bolezen v posodi«, ki je trajal več let, je poleg revolucionarnih spoznanj glede nastanka in razvoja Alzheimerjeve bolezni prinesel tudi pomembna spoznanja o tem, kaj sploh povzroči nastanek amiloidov. 

“Kaže, da ključno vlogo igra sistemsko vnetje.”

V normalnih pogojih do vnetja pride, ko telo zaradi poškodbe ali vdora mikrobov na pomoč pokliče imunski sistem. Sodobni način življenja, ki ga zaznamuje predelana, premastna in preveč kalorična hrana, združena s premalo telesne aktivnosti, pa povzroča, da je vnetje prisotno ves čas.

Zoper sistemsko vnetje lahko zelo veliko naredimo sami. MIND dieta, kombinacija mediteranske prehrane in živil, ki znižujejo krvni tlak, zmanjša tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni za 53 odstotkov, je pokazala študija Rush University Medical Centra. 

MIND dieta poleg živil, ki sestavljajo mediteransko prehrano, priporoča tudi zeleno listnato zelenjavo, jagodičevje, stročnice, belo meso in vino (ne preveč). Odsvetuje pa rdeče meso, margarino, sladkarije, cvrtje in »fast food«. »Ukreniti je potrebno vse za minimiziranje vnetnih procesov v telesu,« pojasnjuje prof. dr. Tanzi, in našteje še nekaj preventivnih ukrepov: vzdrževanje primerne telesne teže (debelost spodbuja vnetje), zmanjševanje stresa, dovolj spanja, uživanje manj rdečega mesa.

Vrste demence

Za izgubo spomina in miselnih funkcij običajno uporabljamo izraz demenca. V resnici gre za več različnih bolezni, ki imajo podobne bolezenske znake, razvoj in potek pa sta lahko precej različna. Po starosti 65. let se tveganje za demenco vsakih pet let podvoji. Več o  tem si lahko preberete TUKAJ. 

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika izgube miselnih sposobnosti. Ima jo 60 do 80 odstotkov bolnikov z demenco. Bolezen sčasoma napreduje in je neozdravljiva. Največji dejavnih tveganja je starost, čeprav lahko zbolijo tudi mlajši. Stroke se še ne more zediniti, ali zgodnejši nastanek Alzheimerjeva bolezni tudi pomeni, da bo le-ta hitreje napredovala. Nekatere študije govorijo temu v prid, druge tovrstne povezave niso dokazale. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo običajno živijo še osem do deset let po potrditvi diagnoze.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Demenca z Lewyjevimi telesci je druga najpogostejša vrsta demence pri starejših. Ima jo od 15 do 25 odstotkov bolnikov. Gre za neke vrste kombinacijo Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Bolezen se lahko začne z znaki Alzheimerjeve: motnje spomina, izguba orientacije, spremembe razpoloženja, zanemarjanje higiene, motnje v presoji, motnje pozornosti… ali Parkinsonove bolezni: tresavica, počasno gibanje, povečan mišični tonus…). Značilni znaki so pogosti padci oziroma izguba ravnotežja brez razloga ter izrazito nihanje budnosti in zaspanosti. Že zgodaj se lahko pojavijo prividi in prisluhi, ki jih pogosto spremljajo blodnje, še posebej preganjavica. Čeprav gre za napredujočo bolezen, pravočasna prepoznava bolnikom in svojcem zelo olajša življenje.

Vaskularna demenca

Medicina demenco in srčno-žilne bolezni obravnava kot ločena stanja, ki med seboj niso povezana. Pri vaskularni demenci je drugače. Glavni vzrok zanjo je okvara žil v možganih, bodisi zaradi žilnih bolezni ali kapi. Običajno se pojavi med 60. in 70. letom starosti, bolniki pa imajo predhodno pogosto povišan krvni tlak, aterosklerozo, preveč holesterola in maščob v krvi ali sladkorno bolezen. Vzročna povezava med žilnimi boleznimi je vaskularno demenco je velika: vsak četrti do peti bolnik z okvarjenimi žilami ima tudi vaskularno demenco.

Frontotemporalna demenca

Gre za demenco, pri kateri genetika igra veliko vlogo: v 40 odstotkih je vzrok dednost. Kot pove že ime, bolezen prizadene predvsem čelni in sečni del možganov. Bolniki ne izgubijo spomina, pač pa imajo težave z govorom in se osebnostno in vedenjsko spremenijo. Pogosti so izbruhi jeze in agresivnost. Običajno se pojavi pet let prej kot Alzheimerjeva bolezen. Bolniki težko najdejo prave besede in sčasoma uporabljajo vse manj besed ali celo prenehajo govoriti. Pogosto razvijejo nove oblike vedenja, na primer uživanje samo določene vrste hrane, branje ene in iste knjige, ploskanje, trenje z rokami, pobiranje ostankov hrane in podobno.

Parkinsonova demenca

Podobno kot demenca Lewyjevimi telesci je tudi Parkinsonova demenco značilna izguba spomina, motnje pomnjenja, tresavica, brezizrazen obraz, halucinacije in motnje spanja. Kaj je torej razlika med njimi? Parkinsonova bolezen, za katero so značilne motnje gibanja in tresenje okončin, ni nujno, da napreduje v demenco.

Creutzfeldt-Jakobova bolezen

Gre za najbolj redko, a najbolj brutalno obliko demence, ki izredno hitro napreduje. 90 odstotkov bolnikov umre v enem letu po potrditvi diagnoze. Povzročajo je prioni, vrsta beljakovine, ki se napačno zvija in je odporna na encim, ki ga naše telo izloča za razgradnjo beljakovin. V približno 15 odstotkih je vzrok za nastanek te agresivne bolezni dednost, pojavi pa se pri bolnikih, starejših od 50 let. 

Sorodne vsebine: 

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj