Seveda lahko uživanje določene hrane spremeni delovanje zdravil. Hrana lahko zmanjša učinke zdravil, lahko jih poveča, lahko tudi pozitivno deluje in izboljša prenašanje zdravil. Farmacevti v lekarnah imamo pomembno vlogo v zdravstvenem timu in seveda je naša naloga, da...
Starost prinese modrost in izkušnje, vedar 65-letnik v sodobnem svetu, ki se spreminja skoraj dnevno in v katerem je hipno prilagajanje ter odlično obvladovanje tehnologij nuja, 30 letniku težko konkurira. Čeprav, kar se tiče tiče telesne pripravljenosti, mnogi 60-letniki...
Krčnih žil na splošno ne jemljemo dovolj resno, ampak jih najprej vidimo zgolj kot estetsko težavo. Na začetku bolezni se namreč pri polovici bolnikov pojavijo metličaste ali mrežaste vene (razširjene modrikaste podkožne vene). Drugi znak so modrikaste ali temno vijoličaste razširjene in vijugaste povrhnje vene, ki jih imenujemo varikozne vene ali varice. Te ima približno četrtina bolnikov. Pri napredovalni obliki se krčnim žilam pridruži še oteklina. Že zelo resen znak pa so spremembe na koži. Na gležnjih, goleni in stopalu se pojavi rjavkasta koža, ki je slabše kakovosti in lahko poči ali pa zaradi vnetja nastane ekcem. Sledi slabše celjenje, kar pomeni nastanek kronične rane ali tako imenovani ulkus. Rana na goleni ali venska razjeda predstavlja zadnjo in najhujšo stopnjo kronične bolezni ven.
Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo, bolezni pa so izpostavljeni predvsem posamezniki, ki se veliko zadržujejo v naravi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, v povprečju pa...
Arterijska hipertenzija: kaj je pokazala slovenska Visok krvni tlak (strokovno arterijska hiertenzija) je najpomembnejši posamični dejavnik tveganja za smrt zaradi bolezni srca in ožilja. V Evropi jo ima polovica odrasle populacije, natančnih podatkov za Slovenijo ni. Epidemiološka raziskava, izvedena v letih 2007 – 2009, pa je ocenila, da je bil delež odraslih z arterijsko hipertenzijo pri nas 64,3 %.
Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med.,strokovna vodja Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani, opozarja na proaktivno zaščito mladih: »Skozi spolno življenje posameznika se več kot polovica oseb vsaj enkrat v življenju okuži z enim ali dvema tipoma HPV. Človeški imunski sistem večino teh okužb obvlada in so prehodne ter minejo brez posledic v letu ali dveh. Ob tem naravna protitelesa, ki jih organizem med okužbo ustvari, ne ščitijo posameznika pred ponovno okužbo za isti tip HPV in je torej možna ponovna okužba z istim (ali drugim) tipom virusa. Žal pa je v 10 % virusna okužba lahko dolgotrajna in traja dlje časa, ter kot taka lahko poveča tveganje za nastanek predrakavih in rakavih obolenj, posebno če gre za okužbo z visokorizičnimi tipi HPV (približno pri 1 % okuženih).«
Pravilnik smo prenovili ob izjemnem prizadevanju stroke in z vsebino smo pediatri zelo zadovoljni. Problem pa je v tem, da pravilinik tudi še po več kot enem letu ni zaživel – in očitno tudi še nekaj časa ne bo. NIJZ je glede upravljanja preventivnih programov za otroke in mladostnike, ki jih izvajamo pediatri in šolski zdravniki na primarni ravni, popolnoma zatajil. NIJZ sistematično ne analizira preventivnih dejavnosti in tudi sistematično ne koordinira dejavnosti, ki se izvajajo za otroke in mladostnike na primarni ravni. NIJZ je kar se tiče upravljanja preventivnih programov za otroke in mladostnike, ki jih izvajamo pediatri in šolski zdravniki na primarni ravni, popolnoma zatajil. Preventivnih dejavnosti sistematično ne analizira in tudi ne koordinira dejavnosti, ki se izvajajo za otroke in mladostnike na primarni ravni. Nov pravilnik je bil potreben zato, da lahko prenovimo smernice in dobimo pravne podlage za to, da se bodo rezultati našega dela sistematično zbirali na NIJZ in tudi sistematično prikazovali.
Za sindrom razdražljivega črevesa je ključni kriterij bolečina, ki zadnje 3 mesece traja vsaj en dan v tednu in se je prvič pojavila pred najmanj pol leta. Spremenjeno je odvajanje blata, pogostnost stolice ali oblike blata. Za potrditev diagnoze je predvsem pomembna dobra anamneza in klinični pregled z analizo krvne slike. Invazivne preiskave niso potrebne, jih pa bolnikom tudi ne smemo odrekati. Endoskopske preiskave opravimo, če so alarmni simptomi: kri na blatu, hujšanje, slabokrvnost, nočno odvajanje blata, rak v družini, pojav prvih simptomov po 50. letu starosti
Alergijski konjunktivitis je vnetje veznice, ki nastane kot posledica alergijske reakcije telesa na določeno snov, ki je za nas (ne pa za nekoga drugega) alergen, na primer cvetni prah. Veke so z notranje strani prekrite z membrano, ki jo imenujemo veznica in pokriva tudi zrklo vse do roženice. Veznica je zelo občutljiva za draženje z alergeni, posebno v času sezonskega senenega nahoda. Alergijski konjunktivitis je prisoten pri 10 do 20 odstotkih vse populacije, najbolj pa so prizadeti otroci in mladostniki.
Velika večina znamenj na koži ni nevarnih, obstaja pa možnost, da se iz nekaterih razvije kožni rak. Ta lahko nastane tudi na novo, torej na mestu, kjer ni bilo obstoječega znamenja. Melanom se v približno tretjini primerov razvije iz pigmentnega znamenja, večinoma pa vznikne na novo. Pojavi se lahko pri vsakomur, še posebej pa so zanj dovzetne osebe z zelo svetlo poltjo, številnimi pigmentnimi znamenji, tisti, ki jih je sonce v preteklosti večkrat opeklo, in tudi tisti, ki imajo ožjega sorodnika, ki je zbolel z melanomom.