Kronična venska bolezen se običajno začne s krčnimi žilami, lahko tudi kapilarami. Krčne žile so razširjene vene, pri katerih kri zateka navzdol namesto navzgor k srcu. Kadar je vroče, se žile še bolj razširijo, kri še bolj zastaja, zato se pojavijo težke noge, tope bolečine in krči ponoči, strokovnjakinja razloži povezavo med KVB in toplimi dnevi.
Doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., spec. dermatovenerologije, Medicinski center Remeda (Domžale)
Kaj pa pravzaprav je KVB? Ali se ta termin še vedno napačno poimenuje tudi s krčnimi žilami?
»Kronična venska bolezen zajema šest stadijev. V prvem vidimo krčne žile na spodnjih okončinah kot razširjene, vijugaste, včasih tudi izbočene žile modre barve. Spremljajo jih lahko razširjene kapilare, ki so manjše žilice modrikasto ali vijoličasto obarvane. V drugem stadiju so prisotne velike krčne žile v povirju dveh glavnih povrhnjih ven, v tretjem stadiju pa že govorimo o venskem popuščanju, pri katerem vidimo otekanje gležnjev, četrti stadij se kaže z rdečino na goleni ali s hipostatičnim dermatitisom in v zadnjih dveh stadijih je prisotna venska razjeda, ki je najpogosteje nad notranjim gležnjem, ki je lahko že zaceljena ali pa še prisotna.«
Kako delujejo zdrave vene in kaj se zgodi, ko začnejo popuščati?
»Zdrave vene pomagajo pri črpanju venske krvi iz okončin proti srcu. Zdrave venske zaklopke delujejo kot enosmerni ventil, ki dovoli pretok krvi proti sili težnosti, navzgor proti srcu. Kadar so venska stena in s tem venske zaklopke okvarjene zaradi dednih vzrokov, stanja po venski trombozi ali prirojenih nepravilnosti, začne kri v venah zastajati, vene se razširijo, zastaja še več krvi in pojavijo se krčne žile. O venskem popuščanju govorimo, kadar prehaja kri iz kapilar v okolno tkivo, kar vidimo kot otekanje gležnjev, rdečino kože, lahko pa tudi kot vensko razjedo.«
Kako pa začetek venskega popuščanja občutimo? Kateri so znaki?
»Skoraj polovica odraslih ima krčne žile v začetnih stadijih, torej brez otekanja ali venskega popuščanja. Približno 1 % odraslih razvije zadnji stadij venske bolezni z rano ali razjedo, otekanjem, rdečino ali s hipostatičnim dermatitisom. Pojavijo se lahko simptomi, kot so težke, utrujene noge in krči ponoči. Bolečine so tope in se stopnjujejo čez dan.«
Kateri so dejavniki, ki vplivajo na nastanek KVB?
Najpomembnejši je dedni dejavnik, torej krčne žile podedujemo. Sprožilni dejavniki pa so: hormonske spremembe (nosečnost, hormonska kontracepcija ali hormonska nadomestna terapija), sedeče delo, poškodbe, starost in izpostavljanje visokim temperaturam v okolju (savna, vroči bazeni, sončenje …).«
Na spletu kroži veliko netočnih informacij o tem, kako si pri KVB pomagamo sami.
»Dedne nagnjenosti ne moremo preprečiti, lahko pa skrbimo za zdrav način življenja z dovolj gibanja (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje), izogibanjem visokim temperaturam v okolju (savna, vroči bazeni, gretje nog ob vročih pečeh, na soncu), redno telesno vadbo s prilagojenimi vajami za noge. Z lokalnimi pripravki krčnih žil gotovo ne moremo odpraviti, če nanašamo gele, noge hladimo, podoben učinek dosežemo tudi s tuširanjem s hladno vodo ali kopanjem v morju, jezerih ali v bazenih s hladno vodo.«
Zakaj je pomembno, da posežemo po zdravilu, v tem primeru mikroniziranih flavonoidih?
»Mikronizirana prečiščena frakcija flavonoidov, ki jo zaužijemo v obliki tablet, deluje na vensko steno in steno kapilar tako, da zmanjša vnetje na venski steni, s tem pa tudi v okolnem tkivu. Zato se zmanjšajo bolečina, otekanje in rdečina na goleni. Pri venskem popuščanju vedno svetujemo sočasno uporabo kompresijske terapije, torej nameščanje kompresijskih povojev ali kompresijskih nogavic z zmernim gibanjem. Zdravljenje traja vsaj dva meseca, lahko pa tudi dlje časa; velikokrat ga svetujemo predvsem v vročih polenih mesecih.«
Ob farmakološkem zdravljenju so tudi drugi ukrepi. Bi jih lahko našteli?
»Krčne žile lahko zdravimo neinvazivno s kompresijskimi povoji ali z medicinskimi nogavicami in že omenjenimi venoaktivnimi zdravili, ki zmanjšajo vnetje in otekanje goleni. Z invazivnimi postopki odstranjujemo kapilare z laserjem ali s sklerozacijskim sredstvom, ki ga vbrizgamo v žilo, večje krčne žile skleroziramo s peno ali odstranimo s termičnimi ablativnimi metodami, kot sta laser (EVLA) in radiofrekvenca (RF), ki v zadnjih letih vse bolj nadomeščata klasično kirurško zdravljenje krčnih žil ali varic.«
Kdaj pride v poštev operativno zdravljenje pri KVB?
»Kadar so prizadeti glavni povrhnji veni, torej kratka in dolga vena safena, ter njune stranske veje, pridejo v poštev klasični operativni posegi, ki pa jih vse bolj izpodrivajo endovenske termične metode, kot sta endovenska laserska ablacija (EVLA) ali radiofrekvenca (RF). Prednosti teh metod je manjša invazivnost posega, ki ga opravimo v lokalni anesteziji, ambulantno, tudi bolniški stalež je krajši.«
Ali ga izvajate v vašem zdravstvenem centru ali bolnike napotite drugam?
»V Remedi, medicinskem centru Domžale, opravljamo vse diagnostične in terapevtske postopke za zdravljenje kronične venske bolezni, torej ultrazvok ven nog, merjenje arterijske prekrvavitve nog, zdravljenje kapilar in krčnih žil z injekcijami ali laserskimi metodami, vključno z endovensko lasersko ablacijo (EVLA), ki jo opravimo ambulantno, v lokalni anesteziji. Zdravimo tudi venske razjede s sodobnimi oblogami za rane in s kratkoelastičnimi kompresijskimi povoji, ki lahko ostanejo nameščeni čez noč več dni.«
Ali se na obravnavanem področju obetajo kakšne novosti?
»Še vedno so zlati standard za zdravljenje kronične venske bolezni kompresijska terapija, venoaktivna zdravila in telesna aktivnost, med invazivnimi postopki pa lasersko (EVLA) in radiofrekvenčno (RF) zdravljenje krčnih žil, medtem ko se novejše metode, med katerimi sta tudi para in lepilo, niso izkazale za boljši nadomestek zdravljenja krčnih žil.«