Avtor: Monika Kubelj
Ustno zdravje je sestavni del splošnega zdravja otroka in mladostnika. Bolezenska stanja v ustni votlini otrok in odraslih, predvsem karies pa tudi bolezni obzobnih tkiv ter razvojne nepravilnosti čeljusti in zobnih lokov, še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji in svetu. Predvsem pa zobne obloge, zadah in videz slabe ustne higiene gotovo niso potni list, ki bi odpiral vsa vrata.
Danes imamo na voljo veliko pripomočkov, pojav interdentalnih ščetk pa je odprl novo poglavje nege zob. Sogovornik Marko Kosmač je pozdravil tudi akcijo Zdrave dlesni, ki redno drami vse tiste, ki o zdravih dlesnih razmišljajo občasno.
Vsakodnevno umivanje zob mora tako zlesti pod kožo, da brez tega opravila preprosto ne moremo od doma. A ne samo umivanje, potrebna sta ščetkanje ter izbira prave zobne ščetke in nitke. Da, tudi zobna nitka obstaja, za posebej skrite kotičke v zobeh.
Dobra ustna higiena, ki obsega ščetkanje zob pred zajtrkom in po njem ter pred spanjem in vsakodnevno uporabo zobne nitke za odstranitev zobnih oblog, lahko uspešno preprečuje zobno gnilobo na gladkih površinah. Imejte to v mislih, ko se vam kdaj ne da in bi ta obred najraje preskočili. Imejte v mislih tudi sladkarije, ki jih v pretiranih količinah drobijo naši zobje, in to, da imajo bolni zobje lahko vpliv tudi na druga bolezenska stanja.
Za odstranitev 1 mm sklenine samo z zobno krtačko bi potrebovali 2500 let rednega ščetkanja zob. |
Pa je lahko jabolko pametna zamenjava namesto jutranje ščetke? Sogovornik Marko Kosmač, dr. dent. med., iz Vipave meni, da je čvrsto jabolko malce boljša izbira kot nič, ne nadomesti pa jutranjega čiščenja zob. »Jabolko je hrana, ki kot vsa druga hrana drsi po griznih ploskvah zob, pri tem pa izpušča podvisne dele zob v širini 2–3 mm, ki se nahajajo ob stiku zoba z dlesnijo. Tu se nabira plak in na tem delu zoba je ročno čiščenje nujno. Ravno tako so problematični medzobni prostori zob, v katerih brez ročnega čiščenja tudi jabolko s svojo jabolčno kislino nima primerne čistilne funkcije,« razblinja mit o jabolku zobozdravnik Kosmač.
Kako nastane karies?
Karies je neklasična infekcijska bolezen, ki izvira iz vzajemnega delovanja ustnih bakterij in prehranskih ogljikovih hidratov na zobni površini. Da se bakterije lahko nanjo pritrdijo, uporabijo sladkorje za izdelavo lepljivega biofilma, ki ga imenujemo zobne obloge ali plak. Med več kot tisoč različnimi vrstami mikroorganizmov v ustni votlini jih je s kariesom povezanih samo nekaj, najtesneje t. i. mutans streptokoki, katerih pomembni lastnosti sta acidogenost (sposobnost tvoriti kisline) in aciduričnost (sposobnost vzdržati v kislem okolju). Kisline, ki nastajajo pri bakterijski presnovi ogljikovih hidratov, znižajo pH v plaku do točke, pri kateri se začne demineralizacija sklenine. Prvi opazni znak začetne kariozne spremembe je motno belo področje sklenine, nadaljnja demineralizacija pa privede do napredujočega porušenja oblike in zgradbe zoba. Precej resna zadeva, kajne?
Ščetine s časom izgubijo elastičnost in slabše opravljajo svojo funkcijo. Ščetko z mehkimi ščetinami je treba menjati na dva meseca. |
Pomen pravilnega ščetkanja
Zakaj si moram vsak dan umivati zobe, je klasično vprašanje dveletnika, ki mu mama potem pove kako zanimivo zgodbo o črnih škratih. Odraslim pa bi moralo biti jasno, da gre za opravilo, s pomočjo katerega ohranjamo zdravje svojih zob in dlesni ter posledično zdravje vsega telesa. O, ja, gnil zob je lahko tudi vzrok za zelo resne zdravstvene težave. S ščetkanjem preprečimo nastanek kariesa na zobnih površinah, z nitko pa očistimo tudi mesta, ki jih ščetka ne doseže. S spodbujevalnikom za dlesni z gumijastim nastavkom pa lahko odstranimo ostanke hrane izpod roba dlesni, notranje strani ustnic, lic, jezika in neba. Da, hrana se lahko skriva tudi tam.
Končni cilj vsakodnevnega zobnega čiščenja je torej odstraniti zobne obloge s površine zoba. Le ustna voda in žvečilni gumi še zdaleč nista dovolj. Ker pa je tehnik, ščetk in zobnih past veliko, dajejo v ambulanti Babit iz Ljubljane, v kateri strokovno delo opravljajo Živo Bobič, Barbara Hojnik Anderlič, Sašo Judež in drugi, nekaj koristnih napotkov. Ko se odpravite med prodajne police, imejte v mislih, da naj ščetka ne bo pretrda. Zlasti moški raje posegajo po trdi, ker so prepričani, da bo taka bolje in hitreje opravila z nesnago. Trda ščetka sicer ne bo obrabila sklenine, ampak lahko nastanejo poškodbe mehkih tkiv (ustne sluznice in dlesni) zaradi agresivnega ščetkanja. Ena izmed študij pravi, da bi potrebovali 2500 let za odstranitev 1 mm sklenine samo z zobno krtačko, tako da brez skrbi. Pomembno pa je, da ima ščetka primerno obliko, tako da lahko z njo dosežemo vse zobne ploskve, zlasti tiste za zadnjimi zobmi. Ščetka naj bo torej mehka, priporočajo zobozdravniki. In menjajte jo pogosto, npr. na dva meseca. Ščetine namreč s časom izgubijo elastičnost in slabše opravljajo svojo funkcijo. A menim, da se le redki spomnijo menjati ščetko na tako obdobje.
Včasih nas niso učili umivati zob. Le da je bilo intenzivno, pa smo že mislili, da smo nadvse učinkoviti. Danes pravijo takole: v prvem koraku s ščetko drsimo od dlesni proti zobu in po zobu, tako da s ščetko masiramo tudi dlesen in ne čistimo le zob. Dlesen se dobro odziva na tako »masažo« in se »učvrsti«. Morda se pojavi manjša krvavitev, ki samo izpira obzobne žepe in bo izginila v mesecu dni. Pozor! V drugi fazi pa ščetine ščetke obrnite pod kot 45° na zobni vrat in tokrat z nežnim krožnim gibom zelo učinkovito čistite področje zobnega vratu.
Vrste ščetk
Kot smo že malo omenili, obstajajo različne trdote ščetk. V osnovi jih delimo na klasične, baterijske in na električne. Čeprav pri klasičnih zobnih ščetkah uporabnik zobe ščetka sam, se še vedno veliko ljudi in tudi zobozdravnikov odloča zanje. Klasične zobne ščetke imajo lahko mehke, srednje trde ali trde ščetine, izbira pa je odvisna od občutljivosti dlesni posameznika. Ne priporočajo prav trdih, a izbira je v rokah uporabnika in njegovega občutka. Morda le namig: če imate kakršne koli težave, izberite nežne ščetine.
Električne zobne ščetke obstajajo že dolgo časa in nekateri menijo, da lahko naredijo ščetkanje zob veliko udobnejše. Čiščenje zob s tovrstnimi ščetkami je zelo temeljito, saj učinkovito odstranjujejo bakterije na težko dostopnih mestih. Tudi tu jih delimo na oscilirajoče in ultrazvočne. Prve zaradi majhne okrogle glave omogočajo čiščenje na težko dostopnih mestih, a ščetkanje traja dlje časa in od uporabnika zahteva pravilno uporabo. Ultrazvočne zobne ščetke imajo nekoliko večjo glavo in učinkovito odstranjujejo zobni kamen ter bakterije, delujejo pa na principu nihanja. Za ljubitelje najsodobnejše tehnologije: ti se navdušujejo nad ščetkami, ki uporabljajo sonično tehnologijo in ki prek fluidnega delovanja učinkovito čistijo zobe, dlesni in medzobne prostore.
Kaj pa interdentalne ščetke? Seveda. Za dobro ustno higieno ne zadostuje samo uporaba zobne ščetke, ampak je treba (vsaj zvečer) še dodatno poskrbeti za odstranitev oblog iz prostorov med zobmi, kamor ščetine zobne ščetke ne sežejo. Za to se priporoča uporaba interdentalnih ščetk, v najstniških letih pa uporaba zobne nitke. Marko Kosmač pravi, da je pojav interdentalnih ščetk za transkanini sektor zob izjemno pomemben, saj so medzobni prostori površinsko in volumsko na teh mestih zelo iregularen prostor, kamor klasična zobna ščetka ne zaide v polni meri in nitka ne opravi svoje naloge. V praksi je to prostor, ki zelo variira od človeka do človeka, ker se tam nahajajo različni dejavniki, ki vplivajo na zdravje medzobne dlesni in pojav zobne gnilobe. Površina zob v medzobnem prostoru je po obliki lahko konkavna; tu se nahajajo stiki plomb in zoba, ki niso vedno idealni, saj so plombe lahko previsne, kar pomeni, da je tu uporaba nitke ali klasične zobne ščetke nezadovoljiva. Lahko bi rekli celo takole: Povej mi, katero ščetko uporabljaš, in povem ti, kako odgovoren si’.