Nadvse pomembno je zgodnje odkrivanje SB 2 v ambulanti družinske medicine. Podatki iz različnih raziskav kažejo, da je v razvitem svetu 25-50 odstotkov bolnikov neprepoznanih, je povedal Matija Klinc specializant družinske medicine. Statistika je neusmiljena, saj med drugim pove tudi, da bo 40 letnik, ki zboli za sladkorno boleznijo imel 11.6 let krajšo pričakovano življenjsko dobo, ženske še nekaj krajšo (14, 3 leta), imel bo skoraj 19 let manj kakovostnega življenja, ženske še za tri leta več.
Ker zgodnje odkrivanje izboljša prognozo SB 2 je smiselno da naše ukrepe usmerimo v to smer, pove Matija Klinc in predstavi sistem presejanja, kot ga imamo vzpostavljenega pri nas.
Pomembne številke: glukoza na tešče med 6,1 in 6,9, ali test HbA1c med vrednostima 6 in 6,4, ki nam prikažejo moteno toleranco za glukozo.
Sistem presejanja pri nas
Prvi val presejemo v referenčnih ambulantah, ki začnejo s preventimi pregledi zdravih oseb že pri 30. letu starosti. Zdrave spremljamo na 5 let, če pa ugotovimo mejno bazalno glikemijo ali moteno toleranco za glukozo jih spremljamo na vsaki 2 leti, najboljše z oralno gukoznim tolerančnim testom (OGTT), če pa obstaja sum na SB 2, jih je treba v 2 tednih naročiti v ambulanto splošne medicine.
V drugem valu presejanja so starejši od 40 let, ki imajo vsaj en dodaten dejavnik tveganja, pomeni da imajo nekoga s SB v prvem kolenu sorodstva, pri starših, bratih in sestrah, otrocih, povišan indeks telesne mase ali obseg trebuha, povišan krvni tlak, zdravljeno arterijsko hipertenzijo, trigliceride nad 2,2 mmol ali HDL pod 0.9 mmol oziroma zdravljeno hiperlipidemijo ne glede na vrednosti lipidov.
Naslednja, tretja skupina za presejanje so osebe ne glede na starost, ki imajo vsaj en dodaten dejavnik tveganja, to so: mejna bazalna glikemija (MBG) ali motena toleranca na glukozo (MTG), aterotična bolezen srca ali ožilja, prehodne hiperglikemije, ki nastanejo po jemanju glukokortikoidov, osebe, ki se dlje časa zdravijo z antipsihotiki, in tudi dve ginekološki stanji – gestacijski diabetes in sindrom policističnih ovarijev v kombinaciji z debelostjo.
Presejanje pa lahko poteka tudi ob drugih priložnostih, npr. ob pregledu zaradi drugega vzroka pri splošnem zdravniku, v ambulanti medicine dela, na raznih promocijskih meritvah v lekarnah, ipd.
S kakšnimi testi merimo višino glukoze v krvi?
Najbolj osnoven test je merjenje krvnega sladkorja na tešče, nekoliko redkeje izmerimo naključno vrednost sladkorja kadarkoli v dnevu, drugi najpogostejši je OGGT, ki ga uporabimo, kadar je merjenje krvnega sladkorja na tešče v mejnem bazalnem območju za glikemijo. Tretji je merjenje glikiranega hemoglobina – HbA1c, ki ga priporočajo smernice Evropskega kardiološkega združenja – ESC iz 2019. V nasprotju z njimi pa ga slovenske smernice ne priporočajo za potrditev diagnoze SB, predvsem zaradi številnih omejitev pri bolnikih z anemijo, težavo pa predstavljajo tudi neusklajene referenčne vrednosti med laboratoriji.
Merila za postavljenje diagnoze sladkorne bolezni, MTG in MBG
Sodobni pristop v zdravljenju SB 2
Zdravljenje SB 2 je dinamičen proces – novi izsledki raziskav vodijo v spremembe algoritmov , te se vpeljejo v klinično prakso, krog se tako zavrti in znova nastanejo novi algoritmi zdravljenja SB, pa je v predavanju o tem, kdaj uvedemo nova zdravila zaviralce SGLT2 uvodoma povedala diabetologinja iz UKC Ljubljana Mojca Lunder.
Dr. Mojca Lunder je predstavila tudi primera bolnikov, ki sta bila po predpisu zaviralcev SGLT2 (v Sloveniji sta na voljo empaglifozin in dapaglifozin) zelo zadovoljna, njuno zdravstveno stanje s tem pa tudi kakovost življenja sta se močno izboljšala. 65 letni moški, ki je imel sicer urejeno SB, in je 2 leti upošteval nefarmakološke pristope, dobro urejeno glikemijo je v zadnjih 2 mesecih zaradi zmanjšane telesne dejavnosti pridobil na teži, njegov indeks telesne teže (ITT) je zrasel na previsokih 35. Po uvedbi zaviralcev SGLT2 se je stanje v kratkem času močno izboljšalo, tako raven glukoze v krvi, kot tudi ITT. Tudi pri 48 letni gospe, ki je bila prekomerna prehranjena, metformina zaradi prebavnih težav ni mogla uživati, zelo se je bala hipoglikemij, je uvedba zaviralcev SGLT2 pomembno spremenila zdravstveni status na bolje.
Mehanizem delovanja zaviralcev SGLT2
Zaviralci SLGT2 zavirajo SGLT2 prenašalce v proksimalnih tubulih ledvic, kar vodi v povečano izločanje glukoze z urinom in posledično znižanja glukoze v krvi. Ta zdravila imajo številne ugodne učinke, saj znižajo HbA1c do 1 odstotek, imajo nevtralen vpliv na hipoglikemije in nižajo telesno maso za 2-3 kg. Dodatno imajo ugoden vpliv na krvni tlak, ki ga znižajo za 2-5 mm Hg. Ob naštetih učinkih pa zaviralci SGLT2 delujejo ugodno tudi na srce in ledvica.
Kdaj jih lahko uvedemo?
Uvedemo jih kot monoterapijo, v primeru neprenašanja metformina. Kot dvotirno terapijo, kot dodatek metforminu ali sulfonilsečnini, ali kot trotirno terapijo, kot dodatek metforminu, sulfonilsečnini oz. repaglinibu, ali kot dodatek zdravljenju z inzulinom ob slabo urejeni glikemiji.
Na kaj opozorimo bolnika?
Opozoriti ga moramo na dobro hidracijo, popiti mora od 2 do 2,5 l na dan, na skrbno osebno higieno, opravljati mora redne kontrole krvnega tlaka, v primeru nizkih vrednosti slednjega mora opozoriti zdravnika. Z zdravnikom se naj posvetuje tudi v primeru okužbe urogenitalnega sistema.
Kdo ima dodatno korist?
Dodatno korist ob uvedbi zaviralcev SLGT2 imajo bolniki s tveganjem za srčnožilne dogodke. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem, s kronično ledvično boleznijo zaviralci SGLT2 upočasnjujejo napredovanje bolezni. Dodatne koristi so dokazane tudi pri bolnikih po srčnožilnem dogodku. Vemo, da imajo nekateri zaviralci SGLT2 odlične podatke za preprečevanje srčnožilne smrti (empagliflozin).
Dobri kandidati za zdravljenje s SGLT2 so posamezniki s slabo urejeno glikemijo in aktivnim življenjskim slogom, s prekomerno telesno maso in pri tistih, pri katerih so hipoglikemije lahko še posebej ovira. Zaviralci SLGT2 so učinkovita antihiperglikemična zdravila z malo neželenih učinkov, ki so večinoma preprečljivi, je sklenila predstavitev dr. Lundrova.
