Avtor: S. V. Š.
Tako je geslo letošnje kampanje, ki sta jo z namenom ozaveščanja in kakovostnejšega obravnavanja vseh, ki skozi življenje stopajo s sladkorno boleznijo, tudi letos spodbudili Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Mednarodna fundacija za sladkorno bolezen (IDF).
Vse od leta 2009 pozivata k odgovornosti vladnih institucij, ki skrbijo za javno zdravje, jih usmerjata k oblikovanju smernic in programov za obvladovanje pandemije diabetesa. Strokovno javnost napotujeta k rednemu izobraževanju in spremljanju najnovejših znanstvenih izsledkov ter njihovemu umeščanju v vsakodnevno prakso. Zavzemata se za zgodnje prepoznavanje znakov bolezni in takojšnjo obravnavo bolnikov. Zdravljenje naj upošteva najsodobnejša dognanja in pristope, za optimalni rezultat pa prilagoditev načrta zdravljenja vsakemu posamezniku.
Pomemben del prizadevanj Mednarodne fundacije za sladkorno bolezen je tudi vsakoletno obhajanje Dneva sladkorne bolezni. V novembru tako potekajo aktivnosti, ki ozaveščajo o sladkorni bolezni po vsem svetu, osrednje proslave pa so osredotočene na 14. november.
Vseživljenjska spremljevalka
Sladkorna bolezen je presnovna motnja, za katero je značilna povišana koncentracija sladkorja v krvi. Število obolelih narašča iz leta v leto; ocenjujejo, da je na svetu 366 milijonov bolnikov, v Sloveniji pa se število bliža 130.000. Tistemu, ki se z boleznijo sooči in se odloči za dobro samovodenje, se življenje temeljito spremeni. Vsakodnevno večkratno merjenje krvnega sladkorja, obroki hrane natančno prilagojeni dejavnostim, jemanje različnih zdravil in različnih odmerkov teh ob natanko določenem času zahteva veliko pozornosti in znanja.
Čeprav bolezen ni boleča, pa so njene posledice, še posebej tiste, ki nastanejo po daljšem obdobju, hude. Pogosto zvišane vrednosti sladkorja v krvi povzročajo okvare in tudi odpoved delovanja različnih organov. Med najtežje zaplete sodijo slepota, amputacije okončin, srčno-žilni zapleti in odpoved ledvic.
|
Svetovni dan sladkorne bolezni obeležujemo vsako leto 14. novembra, na rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom zaslužen za koncept ideje, ki je vodila v odkritje inzulina. |
Zdravljenje se običajno začne s svetovanjem spremembe življenjskega sloga, če to ne zadošča, pa zdravnik predpiše zdravilo metformin. Raziskave kažejo, da že kmalu, običajno že ob drugem obisku pri zdravniku, samo zdravljenje z metforminom ne
zadošča več za vzdrževanje ciljnih vrednosti glikiranega hemoglobina (HbA1c<7). Takrat se predpišejo druga peroralna zdravila, sulfonilsečnine ali inkretini. V določenem času tudi omenjena zdravila prenehajo delovati; takrat je potreben prehod na inzulin.
Učenje, znanje in informiranje – ključ za dobro samovodenje sladkorne bolezni
Eno najmočnejših orodij pri boju s sladkorno boleznijo je znanje.
Vedenje o nastanku bolezni, o procesih, ki ga pospešijo ali upočasnijo, prepoznavanje zgodnjih znakov, ki pravzaprav odkrito napovedujejo prihod bolezni in ki nam, če pravilno ukrepamo, omogočijo, da nastanek bolezni preložimo. Seveda tako ukrepanje po navadi pomeni korenito spremembo nekaterih navad. Večina meni, da se je vsake razvade težko odvaditi, pa naj gre za napačne prehranske vzorce ali telesno nedejavnost. In prav sprememba načina življenja, ki se kaže predvsem v pravilni izbiri živil in pogostnosti dnevnih obrokov ter redni dnevni telesni dejavnosti, je eden od ključnih preventivnih ukrepov, ki nastanek sladkorne bolezni lahko odloži ali celo prepreči.
V boju z naraščajočo pandemijo je nadvse pomembna pravilna oskrba ob pravem času za vsakega bolnika ter zagotavljanje zgodnjega in učinkovitega zdravljenja. Bolniki morajo biti v zdravljenju dejavni partnerji, saj bodo le tako dosegli ciljne vrednosti sladkorja v krvi.
 |
| Ob uravnoteženi prehrani, gibanju in ob dobrem življenjskem stilu je pri obvladovanju sladkorja v krvi in srčno žilnih dejavnikov učinkovit Abigenol®, učinkovina iz lubja kočevske bele jelke, ki vsebuje eno največjih koncentracij polifenolov iz narave. Polifenoli v Abigenolu zavirajo nekatere prebavne encime in s tem pomagajo uravnavati nivo glukoze v krvi. Enduranza® vsebuje Abigenol®, vitamine ( B1, C, D3, E) in minerale (železo, selen, cink in krom). |
Statistika sladkorne bolezni pri nas
V letu 2013 je pripomočke za merjenje sladkorja uporabljalo 33.400 bolnikov, naredili pa so 22.95 milijona meritev. Inzulinsko črpalko je leta 2010 uporabljalo 1.176 bolnikov, leta 2012 pa 1.385 bolnikov. Senzor za kontinuirano merjenje glukoze je leta 2010 uporabljalo 131 bolnikov, leta 2012 234 bolnikov.
Celoten strošek za medicinske pripomočke je leta 2013 znašal 16,5 milijona. Leta 2010 še ni bilo referenčnih ambulant družinske medicine, v letu 2013 pa jih je bilo že 290; s svojo dejavnostjo pokrivajo 567.000 opredeljenih oseb, kar je 30 % vseh prebivalcev Republike Slovenije, ki imajo opredeljenega izbranega zdravnika.
