Avtor: R. M. Z., Www.zdravsplet.si
Težave, povezane z zaprtjem, sodijo med najpogostejše prebavne motnje. Pri otrocih so krči in napenjanje zaradi zaprtja najpogostejši vzrok bolečin v trebuhu. Zaprtje najpogosteje nastane zaradi nepravilne prehrane.
Lahko pa se pojavi zaradi določenih bolezni, ki posredno vplivajo na gibljivost črevesja (npr. poškodbe hrbtenjače) ali pa neposredno povzročijo mehansko oviro za nemoteno odvajanje blata (npr. rak širokega črevesja). Tudi določena zdravila imajo kot stranski učinek svojega delovanja zaprtje (npr. antidepresivi).
Premalo gibanja, sedeče delo in nezmožnost odvajanja ob pojavu dražljaja (delavci za tekočim trakom, vozniki …) pomembno prispevajo k zaprtju. Če imate težave z zaprtjem, se je treba o tem pogovoriti z zdravnikom, razlaga doc. dr. Boštjan Mlakar, specialist abdominalne kirurgije iz Centra Zdrav splet.
Še posebej moramo biti previdni, če so se vam spremenili ritem odvajanja, barva in debelina blata. To pomeni, da se vam izmenjujejo obdobja zaprtja in drisk, da se je nenadoma pojavilo napenjanje, da je blato črno oziroma ste opazili kri, da odvajate blato ozko kot svinčnik itn. Z ustreznimi preiskavami je treba izključiti organsko obolenje kot vzrok zaprtja.
»Najobičajnejši znaki zaprtja so: trdo, suho blato, napenjanje pri odvajanju, krči v trebuhu, neredno odvajanje (običajno redkeje kot 3-krat tedensko).«
In kako si pomagamo, da je odvajanje lažje, rednejše in blato mehkejše? Dr. Mlakar pojasnjuje, da zacnemo z osnovnimi prehranskimi ukrepi, ki jih po potrebi stopnjujemo.
Dieta
Ker je najpogostejši vzrok zaprtja nepravilna prehrana, poskušamo težavo odpraviti z ustrezno dieto. Hrana mora vsebovati veliko balastnih snovi in tekočine. Zelenjava in žitarice vsebujejo veliko vlaknin, ki vpijajo in zadržujejo vodo, zato je blato mehkejše in se skozi črevo pomika hitreje. Delci vlaknin tudi mehanično aktivirajo živčne reflekse v črevesju in s tem izzovejo krčenje črevesja.
»Za mehčanje blata je treba uživati tudi veliko tekočine.«
Postopoma morate preiti na prehrano z več vlakninami (v 4.–6. tednih), da se prebavni sistem ustrezno prilagodi. V začetku se lahko pojavijo močni vetrovi in napenjanje; običajno te težave v nekaj tednih minejo. Najpogostejši vzrok za neprijetno počutje ob zaužitju večje količine vlaknin je premajhen vnos tekočine.
»Vlaknine se morajo namreč namočiti, da se zmehčajo in da blato postane mehko.«
Priporoča se zaužiti vsaj liter in pol vode dnevno, razen če je to zaradi pridruženih bolezni (srčna obolenja, kronični ledvični bolniki …) odsvetovano. Veliko vlaknin je v zelenjavi in sadju, v otrobih žitaric in semenih. Uživati je treba polnozrnati in črni kruh, jogurt z lanenim semenom ali otrobi. Pomagajo tudi namočene suhe slive in fige.
Mehčala
Kadar z dieto ne odpravimo zaprtja, lahko poskusimo z ozmotskimi odvajali. Mineralna voda Donat z magnezijem velikokrat pomaga odpraviti zaprtje. Priporoča se pitje 2–3 dl mlačnega Donata na tešče. Čez noč pustimo odprto steklenico, tako da zmanjšamo količino mehurčkov, ki napihujejo.
»Kadar ne pomaga en liter Donata dnevno, mu dodamo še grenko sol.«
Farmacevtska industrija ponuja več ozmotskih odvajal. Gre predvsem za pripravke laktuloze, ki v širokem črevesju vežejo nase vodo in minerale ter s tem naredijo črevesno vsebino mehkejšo in pospešijo gibanje črevesja. Mehčala je treba uporabljati redno, saj ne gre za močna odvajala, ki bi delovala po nakajdnevnem zaprtju.
»Pri zasušenem blatu in več dni trajajočem zaprtju bo treba trde čepe blata v zadnjem črevesju predhodno zmehčati z maslenimi ali glicerinskimi svečkami.«
V zadnjik si vstavimo koščke masla, ki smo ga predhodno nekoliko strdili v hladilniku. Še boljše pa je klistiranje, to pomeni izpiranje črevesja z mlačno vodo (glejte klistiranje). Večkrat pa trde čepe odstrani šele zdravnik pri pregledu zadnjega črevesja s prstom. Uporaba večjih odmerkov ozmotskih odvajal lahko pripelje do izsušitve in izgube mineralov, zato moramo uživati dovolj tekočin. Ob hkratnem jemanju nekaterih drugih zdravil (npr. tiazidnih diuretikov) lahko izgubimo preveč kalija, zato se je treba posvetovati z zdravnikom.
Močnejša odvajala
Obstajajo tudi močnejša odvajala (odvajalni čaji, svečke in tablete), ki neposredno spodbujajo gibanje črevesja in povečajo količino skozi črevo izločene vode in mineralov. Uporabljamo jih lahko le kratek čas, saj pri dolgotrajni uporabi pride do okvare črevesja in njegove odvisnosti od odvajal.
»Zmotno je prepričanje, da so odvajalni čaji neškodljivi.«
Pri dolgotrajni uporabi pride do spremembe barve sluznice črevesja, ki postane črnikasta. Med nosečnostjo in dojenjem je uporaba teh odvajal odsvetovana.
Klistiranje
Ne nazadnje poskusimo tudi s klistiranjem. To je postopek izpiranja črevesja z mlačno vodo. Voda naj ne vsebuje dodatkov, ki bi dražili črevesno sluznico, lahko pa na liter vode dodamo žličko soli.
»Klistiranje je zelo priporočljivo ob zasušenih kepah blata v zadnjem črevesju, ki jih voda zmehča in jih lahko lažje izločimo.«
Koristi pri lenem in opešanem črevesju, treba pa je postopek izvajati redno, vsakodnevno ob istem času. Klistiranje lahko bolniku opravi druga oseba, še bolje pa je, če se tega nauči sam. Pripomoček za klistiranje dobimo v lekarni.
V kotliček nalijemo mlačno vodo, uležemo se na hrbet z rahlo pokrčenimi nogami in si namazano cevko vstavimo v črevo. Odpremo stišček in voda iz kotlička začne teči v črevo. Nalijemo od 1 l do 1,5 l vode. Če se pojavijo krci, za nekaj časa prekinemo dotok tekočine.
»Voda v črevesju razredči blato, zmehča trde čepe, raztegne črevo in ga s tem spodbudi h krčenju.«
Ker pri klistiranju uporabljamo nevtralno vodo, je ta postopek popolnoma neškodljiv, tudi če ga izvajamo trajno. Samoklistiranje je priporočljivo tudi pri bolnikih, ki imajo težave z uhajanjem blata, saj je izpraznjeno črevo lažje stiskati in je manj možnosti, da blato uide. S klistiranjem lahko poizkusimo tudi pri nervoznem črevesju.
Sorodne vsebine:
Foto: Bigstock
