Tesnobnost in hrana – ali obstaja povezava in če da, kakšna

Raziskave kažejo, da slaba volja, tesnoba in motnje razpoloženja niso odvisne zgolj od stresa, ki nam ga prinašajo dnevne obveznosti. Pa tudi od naše splošne psihične kondicije in genov, ki jih nosimo, ne.

Tisti, ki so bili na z aspartanom bogati dieti, so bili bolj razdražljivi in depresivni, tudi na testu prostorske orientacije so se odrezali slabše. Foto: Bigstock

Slabo razpoloženje, nezadovoljnost in tesnoba so občutki, ki jih poznamo vsi. Zgodijo se nam tudi brez posebnega razloga, posledica pa je, da nam energije za vse, kar moramo opraviti čez dan, preprosto zmanjka. Razloge pripišemo marsičemu, le redko pa pomislimo, da bi bila vzrok lahko hrana in pijača. Katerim živilom se torej velja izogibati, ko smo slabe volje in ko sem nam zdi, da je svet bolj kot v svetle in pisane barve odet v temne in žalostne?

Sadni sok

Sadje velja za zdravo hrano. Vsak dan naj bi ga svežega zaužili vsaj pol kilograma. Kaj pa, če si ga privoščimo v obliki soka ali smutija? Velja enako ali ne? Odgovor: ne velja enako. Vlaknine v surovem sadju dajo občutek sitosti in upočasnijo presnovo sladkorjev. Nenadnega dviga glukoze v krvi ni, in potrebe po povečani proizvodnji inzulina s strani trebušne slinavke tudi ne. Ko sadje uživamo v obliki 100% soka, ostanemo lačni, žejni in – jezni. Surovo sadje pomirja in zmanjšuje tesnobo, predelano deluje ravno nasprotno. Raziskave kažejo na neposredno povezavo med sladkimi pijačami in depresijo. Če imate radi mehurčke v pijači, posezite po mineralni vodi. Z njo boste v telo vnesli hranilne snovi, pa še odžejala vas bo.

Toast in bel kruh

Toast iz bele moke se ne seznamu živil, ki ne vplivajo dobro na duševno zdravje, ni znašel naključno. Zasluga za to gre beli moki. Študije sicer segajo v daljno leto 1951, ko so z glutenom bogato hrano prvič povezali z duševnimi boleznimi, še posebej s sihozami. Raziskava, objavljena v American Journal of Psychiatry je tudi pokazala, da se proces začne že v maternici: otroci, ki so pred rojstvom od matere preko popkovine dobivali več protiteles za gliadin, so kot odrasli redkeje zbolevali za psihozami. Ljudje, ki so (pre)občutljivi na gluten, bi morali biti zelo pazljivi tudi pri uživanju soje, še posebej pa sojine omake.

»Lahki« prelivi in omake

Visoko fruktozni koruzni sirup je običajno sladilo v prelivih in omakah. Oznaka brez sladkorja sicer pomeni, da ga v navedenem živilu ni, kar pa še ne pomeni, da je priporočljivo za ljudi s šibkim psihičnim zdravjem. Zanimiva je raziskava, v kateri je ena skupina zdravih odraslih 8 dni uživala z aspartanom bogato hrano (25 miligramov na kilogram telesne teže), druga pa je bila na dieti z nizko vsebnostjo aspartama (10 miligramov na kilogram telesne teže). Opravili so jo ameriški raziskovalci, ugotovitve pa objavili v reviji Research in Nursing & Health. Izkazalo se je, da so bili tisti, ki so bili na z aspartanom bogati dieti, bolj razdražljivi in depresivni, tudi na testu prostorske orientacije so se odrezali slabše. Ni pa aspartam vplival na delovni spomnim. Ugotovitve so še posebej zaskrbljujoče zato, ker je najvišji sprejemljivi vnos aspartama pri ljudeh 40 do 50 miligramov na kilogram telesne teže. Kar je precej več od vnosa, ki so ga bile deležne testne osebe (25 miligramov na kilogram telesne teže).

Kofein

Še ena priljubljena pijača, ki se je velja izogibati, ko nismo v najboljši psihični formi. Kofein poslabša tako spanje kot razpoloženje. Imamo sicer več energije, vendar smo tudi bolj razdražljivi. Pri nekaterih se, če se na hitro za vedno odrečejo kavi, pojavijo celo blagi odtegnitveni simptomi. Pri energijskih pijačah je zgodba podobna kot pri kavi, s to razliko, da vsebujejo tudi veliko sladkorja. Pri nekaterih je tudi težko natančno vedeti, koliko kofeina vsebujejo.

Alkohol

Alkohol je pogost spremljevalec duševnih bolezni. Že majhna količina vpliva na spanje in poruši njegov vzorec: postanemo bolj zaspani ali pa celo sploh ne moremo zaspati. Res pa je, da uživanje alkohola v priporočenih količinah (ena merica na dan za ženske in dve za moške), pomirja in zmanjšuje tesnobo in depresivnost. Rdeče vino je tudi dober vir antioksidantov, še posebej resveratrola.

Zamrznjena živila

Razen zelenjave in rib večina zamrznjene hrane vsebuje trans maščobe. Slednje ne škodijo samo srcu in žilam, pač pa tudi živčnemu sistemu. Mnogo razlogov torej, da se jim izognemo, kolikor le moremo. Maščobe sicer potrebujemo za normalno delovanje, tako telesno kot duševno, vendar naj prihajajo iz zdravih virov. Zamrznjen pomfri in pica, sveže in/ali zamrznjene torte in piškoti, pred-pripravljeno meso naj se na jedilniku znajdejo le občasno. Španska raziskava, v katero so zajeli več kot 12 tisoč ljudi, je pokazala za 48 odstotkov več depresije pri tistih, ki so imeli višje serumske koncentracije trans maščob. Študije so tudi pokazale, da trans maščobe zmanjšajo proizvodnjo serotonina v možganih, kar vodi v depresijo in negativno vpliva na spomin. Zdi se tudi, da trans maščobe povečajo sistemsko vnetje v možganih.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj