Statistika kaže, da poletja postajajo vse toplejša, vročinski valovi, ki dnevne temperature dvignejo na 35 stopinj Celzija in več, pa skoraj poletni vsakdanjik. Vročinski val ima lahko življenje ogrožujoče posledice. Vlažnost in temperatura ozračja sta dejavnika, ki zelo vplivata na delovanje človeškega telesa. Nekateri vroče vreme prenašajo bolje, nekateri slabše, na to pa vplivajo številni dejavniki. Ko je zrak nasičen z vlago (pomeni, da zadržuje veliko vodne pare), znoj s kože manj hlapi. Znojenje torej slabše opravlja svojo funckijo.
Kaj se z nami dogaja, ko pride vročinski val
O tem, kaj se z nami dogaja, ko pride vročinski val, in kakšne so posledice dehidracije, smo se pogovarjali s prof. dr. Danico Rotar Pavlič, specialistko družinske medicine in lastnico podjetja Galenia, ambulantna diagnostika in zdravljenje. »Dehidracija se lahko pojavi hitro in nenadno, še posebno pri driski in bruhanju. Huda, nenadna driska, ki je silovita, lahko v kratkem času povzroči velikansko izgubo vode in elektrolitov. Če se temu pridružijo še visoka vročina, povečano uriniranje in obilno potenje, se znaki, ki smo jih omenili na začetku, pojavijo v kratkem času,« uvodoma razloži.
Prof. dr. Danica Rotar Pavlič, specialistka družinske medicine. Foto: osebni arhiv
Vročinskih valov iz leta v leto več
Statistika kaže, da poletja postajajo vse toplejša, vročinski valovi, ki dnevne temperature dvignejo na 35 stopinj Celzija in več, pa skoraj poletni vsakdanjik. Vendar tako visoke temperature niso nekaj, na kar bi bili na geografskem območju, ki ga tisočletja zaznamujejo izraziti letni časi in v katerem tudi poleti ni bilo več kot 30 stopinj Celzija, navajeni. Poročilo ARSO o podnebni spremenljivosti Slovenije kaže, da se povprečna temperatura zraka pri nas dviguje za 0,5 stopinje Celzija vsakih deset let. Na primer v Ljubljani je bilo pred pol stoletja v povprečju manj kot 20 vročih dni na leto, zdaj pa jih je skoraj dvakrat toliko. (Vir: ARSO)
Dehidracija in vročinski val
Ena od posledic, ki spremlja vročinski val, je dehidracija. Kaj je in zakaj sploh pride do nje? »Dehidracija se pojavi, kadar nam ne uspe sproti nadomestiti iz telesa izločene tekočine. Čeprav se dehidracija, ki je posledica neravnovesja izgube in vnosa tekočine, lahko pojavi kadar koli v letu, je pogostejša v poletnih mesecih, ko se ljudje več gibajo ter delajo na prostem in v vročini. Pri tem sta najbolj izpostavljeni dve skupini: starejši odrasli in majhni otroci. Dojenčki kažejo znake dehidracije, če imajo na glavi ugreznjeno mehko mesto (fontanella), ko se jim solze “posušijo”, so pleničke suhe oziroma manj lulajo, postanejo vedno bolj zaspani,« pojasni Danica Rotar Pavlič.
Znaki dehidracije: omotica, utrujenost, glabobol…
Sogovornica pove tudi, da so znaki dehidracije lahko spremljevalci številnih bolezni, zato je tako pomembno, da se v primeru težav pogovorimo z zdravnikom: »Dehidracijo lahko spremljajo omotica, izsušene sluznice (usta, oči), splošna utrujenost, glavobol. Kadar telesna temperatura zaradi izsušenosti organizma naraste v vročino, pomeni, da gre že za napredovalo stopnjo dehidracije. Potenje, ki je pomagalo telesu vzdrževati ravnovesje, se tedaj lahko tudi ustavi, koža je vroča, posameznik postane omotičen ali se celo onesvesti, srčni utrip se spremeni, lahko se pojavi zmedenost. V takih primerih je nujna takojšna zdravniška pomoč, saj gre za znake alarma. Posebej opozarjam, da se moramo v vročini umakniti v senco ali hladnejše prostore, izogibati se moramo pretirani telesni dejavnosti in si privoščiti pogoste odmore. Nujna težja opravila izvajajmo v tistih delih dneva, ko pripeka ni tako močna, na primer zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Nadomeščanje tekočine mora potekati med telesno dejavnostjo, pred njo in tudi še potem.«
Posledice dehidracije: od vročinskih krčev do odpovedi ledvic
Zapleti dehidracije so lahko hudi in ogrožajoči. »Razpon je zelo širok ter sega od vročinskih krčev do toplotne izčrpanosti in celo smrtno nevarnega toplotnega udara. Lahko se pojavi stanje, ki ga srečamo pri epilepsiji,« pojasni sogovornica. »Neravnovesje elektrolitov povzroči nehoteno krčenje mišic in včasih tudi izgubo zavesti. Šok zaradi nizkega volumna krvi (hipovolemični šok) je eden najresnejših in včasih življenjsko nevarnih zapletov dehidracije. Pojavi se, ko nizek volumen krvi povzroči padec krvnega tlaka in padec zasičenosti s kisikom v telesu. Odpovedovanje ledvic se pojavi, ko ne zmorejo več odstranjevati odvečne tekočine in toksinov iz krvi. Otekanje možganov (možganski edem) se lahko pojavi ob vnovičnem zaužitju tekočine,« pojasni Danica Rotar Pavlič.
Temperaturna meja človeškega telesa
Do sedaj je veljalo, da je »temperaturna meja« človeškega telesa – torej stanje, ko telo še lahko samo uravnava telesno temperaturo, 35 stopinj Celzija pri 100 % vlažnosti zraka, oziroma 45 stopinj Celzija pri 50 % vlažnosti zraka. Nove ugotovitve pa kažejo, da so maksimalne temperature in vlažnost, ki jih brez težav prenesemo ljudje, nižje.
Prenašanje vročine najboljše pri zdravih mladih odraslih
V raziskavo so zajeli 24 prostovoljcev v starosti od 18 do 34 let. Vsak udeleženec je pogoltnil kapsulo s telemetrično napravo, ki je med poskusom merila temperaturo v notranjosti telesa. V komori z nastavljivo temperaturo in vlažnostjo so potem izvajali različne oblike lahke telesne aktivnosti – na primer počasno kolesarjenje ali hojo po tekalni stezi. Temperatura in vlažnost v komori sta se postopoma dvigovali, dokler udeleženci niso dosegli točke, ko njihova telesa sama niso več mogla uravnavati telesne temperature.Analiza podatkov je pokazala, da se je to zgodilo že pri 30 – 31 stopinjah Celzija. Starejši, majhni otroci, kronični bolniki in druge ranljive vročino premašajo težje in imajo temperaturno mejo nižjo.
