Avtor: R. M. Z.
Za sladkorno bolezen sta značilni poslabšanje arterijske funkcije in visoka incidenca srčno-žilnih dogodkov. Metformin in novejša protidiabetična zdravila, kot so zaviralci SGLT 2, zmanjšujejo možnost srčno-žilnih dogodkov. Slovenski strokovnjaki so pred kratkim objavili ugotovitve študije, v kateri so preučevali mogoče učinke, ki bi jih pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 na endotelijsko funkcijo in parametre arterijske togosti ob zdravljenju z metforminom lahko imela učinkovina empaglifozin.
Raziskovalci so 40 bolnikov moškega spola, starih od 30 do 65 let, ki se zaradi sladkorne bolezni tipa 1 zdravijo v ljubljanski diabetološki ambulanti in prejemajo terapijo z inzulinom, razdelili v tri skupine: bolniki v prvi skupini so poleg inzulina prejemali empaglifozin (25 mg dnevno), druga skupina bolnikov metformin (2.000 mg dnevno) ter tretja skupina empaglifozin in metformin (25 mg dnevno in 2.000 mg dnevno). Bolniki v četrti skupini so prejemali le placebo. Pri vseh udeležencih študije so funkcijsko delovanje arterijske žilne stene – endotelijsko funkcijo, indeks reaktivne hiperemije, togost arterij in togost skupne karotidne arterije – ocenili ob vključitvi in po 12 tednih zdravljenja.
Merilo za izključitev iz študije je vključevalo diagnozo napredovanja srčnega popuščanja, odpoved ledvic in jeter, benigno hiperplazijo prostate, raka prostate, pogoste okužbe sečil ali indeks telesne mase pod 23 kg/m2
Zdravilni učinki na ožilje srca
In kaj so pokazali rezultati? Uporaba empaglifozina ob zdravljenju z metforminom pa tudi zdravljenje z metforminom sta po 12 tednih zdravljenja pokazala znatno izboljšanje funkcije endotelija. Empaglifozin v kombinaciji z metforminom je bil glede izboljšanja parametrov togosti arterij učinkovitejši od uporabe metformina, medtem ko zdravljenje z metforminom ni pokazalo vpliva na togost arterij.
Raziskovalci so na podlagi rezultatov sprejeli sklep, da je pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 uporaba empaglifozina ob uporabi zdravljenja z metforminom bistveno izboljšala togost arterij v primerjavi s »samostojno« uporabo metformina. Glede endotelijske funkcije so primerljivo izboljšanje opazili v vseh skupinah. Ob koncu so raziskovalci glede na ugotovitve poudarili zmožnost empaglifozina na zmanjšanje togosti arterij, kar bi lahko podprlo že v velikih kliničnih študijah opažene varovalne srčno-žilne učinke empaglifozina.
Dobrodejne učinke zaviralcev SGLT 2 na žilni endotelij so namreč ugotovile že pretekle študije, vendar pa do zdaj še ni bila izvedena sistematična študija, ki bi preučevala vse funkcije arterijskega sistema – od endotelijske funkcije do togosti arterij. Poleg tega tudi še ni bila izvedena primerjava in/ali študija učinkov metformina, ki se v osnovi uporablja za zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Tovrstna primerjava pa lahko prinese uporabne podatke, saj gre za dve na videz različni učinkovini z izkazanim varovalnim učinkom na srčno-žilni sistem. Študija s sočasno uporabo obeh učinkovin bi zato lahko predstavljala koristen model za boljše razumevanje mehanizmov izkazanih varovalnih učinkov na srčno-žilni sistem.
