“Čeprav večina ljudi sončno kremo uporablja le na plaži oziroma med sončenjem, opozarjamo, da je treba kožo zaščititi že prej. Preprost izračun namreč pokaže, da smo lahko celo med običajnim delovnim dnevom na soncu tudi več kot dve uri na dan, sploh če se vozimo s kolesom ali pešačimo. V tem času so za nenadejane opekline dovzetni vsi tipi kože,” pojasni Bojan Madjar, nacionalni koordinator za farmacevtsko skrb pri Lekarniški zbornici Slovenije.
Kakšni naj bodo izdelki za sončenje?
Izdelki za sončenje naj ščitijo pred UVA in UVB žarki ter naj bodo vodoodporni, če preživljamo čas v vodi. Kljub oznaki, da gre za vodoodporno sredstvo, pa ta ne ostane na koži, zato priporočamo ponoven nanos po vsakem kopanju. Pomembna je pravilna uporaba izdelka, zlasti večkraten nanos v zadostni količini, saj nas niti zaščitno sredstvo z zelo visokim faktorjem ne ščiti ves dan.
Uporaba manjše količine od priporočene bo namreč bistveno zmanjšala raven zaščite.
Kaj pove sončni zaščitni faktor?
»Sončni zaščitni faktor nam pove, kolikokrat dlje smo lahko ob zaščiti kože z določenim izdelkom izpostavljeni soncu, da se še ne pojavi opazna rdečina, v primerjavi z nezaščiteno kožo. Faktor izberemo glede na tip našega največjega organa in stopnjo porjavelosti. Še posebej pozorno izbiramo za najmlajše, ki jih neposredno sploh ne izpostavljamo sončnim žarkom,« svetuje Madjar.
“Pri nanašanju sončnih krem pogosto pozabimo na nekatere občutljivejše dele telesa, kot so obraz, lasišče, ušesa, vrat, koleno, nart in stopala. Le pravilna nega kožo dolgotrajno zaščiti pred sončnimi opeklinami, prezgodnjim staranjem in zmanjša tveganje za pojav fotodermatoz,” strne nacionalni koordinator.
Sončni žarki in zdravila
V kombinaciji s sončnimi žarki lahko zelo hude preobčutljivosti na koži povzročajo tudi nekatera zdravila, zato preverite vpliv sončenja v primeru jemanja zdravil v lekarni.
Najbolj poznana zdravila, ki povzročijo preobčutljivost kože za sonce, so:
Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila (vsebujejo ketoprofen ali ibuprofen in so na voljo v obliki krem ali gelov za lajšanje bolečine)
Zdravila za zdravljenje okužb z bakterijami (zlasti iz skupine tetraciklinov in kinolonov)
Zdravila za zdravljenje hujših oblik aken (retinoidi v obliki kapsul in kreme)
Nekatera zdravila za odvajanje vode iz telesa (t.i. tiazidni diuretiki) nekaterazdravila za zdravljenje psihoz in depresije (tudi rastlinskega izvora s šentjanževko)
Nekatera zdravila za zdravljenje srčnih aritmij (npr. amiodaron)
V Sloveniji imamo 338 javnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
