Nevarnosti neprepoznane družinske hiperholesteromije

Avtor: Matija Cevc, dr. med., Klinični oddelek za žilne bolezni UKC Ljubljana

Družinska hiperholesterolemija (DH) je prirojena motnja v presnovi maščob in je ena izmed najpogostejših genetsko povzročenih motenj. Prizadene kar od 1 na 200 do 1 na 500 oseb. V Sloveniji naj bi imelo DH okoli 8.000 ljudi. 

Pri neprepoznani in zato nezdravljeni DH pride do pospešenega napredovanja ateroskleroze. Ogroženost takih oseb za srčno-žilni dogodek je kar 13,2-krat višja kot med zdravimi vrstniki. Ni torej presenečenje, da je DH najpomembnejši vzrok za nastanek zgodnje srčno-žilne bolezni, do katerega pride pri moškem pred 55. letom starosti ali pri ženski pred 65. letom starosti.

Seveda pa se ateroskleroza ne začne šele takrat, ko pride do težav, kot so: angina pektoris, srčni infarkt, možganska kap ali ishemična gangrena noge. Ateroskleroza poteka dolgo časa prikrito, težave pa bolnik začuti takrat, ko se ena ali več žil odvodnic (arterij) pomembno zoži ali celo zapre in s tem povzroči, da prekrvljenost tkiva, ki ga prehranjuje, ni več zadostna. Napredovanje ateroskleroze je odvisno od številnih dejavnikov (sladkorna bolezen, visok krvni tlak, kajenje, telesna nedejavnost, debelost (zlasti trebušna) itn.), ključna pa je izpostavljenosti žilne stene škodljivemu holesterolu LDL v krvi. Čim višja je raven LDL holesterola in čim dlje povišanje traja, tem prej bo prišlo do okvare arterijske stene, ki vodi v zapore žilja. Ker imajo pri DH zvišano raven holesterola že otroci, pride tudi do zapletov bolj zgodaj.

 
Primarij Matija Cevc, dr. med., Klinični oddelek za žilne bolezni UKC Ljubljana

Kako prepoznamo DH?

Najpogostejši vzrok DH je okvara gena za LDL-receptor in posledično manj delujočih (oz. manj učinkovitih) receptorjev za LDL-delce. Jetra manj učinkovito odstranjujejo LDL-holesterol iz krvi in raven holesterola v krvi se poviša. Pri veliki večini bolnikov je okvarjen eden izmed dveh genov za LDL-receptor (enega podedujemo od matere in enega od očeta) – takrat govorimo o heterozigotni DH (HeDH). Na DH pomislimo pri osebah z izrazito povišano ravnjo holesterola in s podatkom, da je imel sorodnik v prvem kolenu zgodnjo koronarno bolezen ali pa ima hiperholesterolemijo. Verjetnost diagnoze opredelimo z raznimi točkovniki, s katerim ocenjujemo po posameznih merilih za DH. Ker gre z dedno bolezen, lahko seveda diagnozo potrdimo tudi z genskim testiranjem (danes poznamo že prek 1.500 različnih genskih okvar za LDL-receptor). Gensko okvaro dokažemo pri približno 80 % oseb, ki izpolnjujejo točkovna merila za verjetno ali zanesljivo DH. Rezultati genskega testiranja so sicer pomembni za vedenje o dedovanju, na samo zdravljenje pa ne vplivajo. Zato pri nas genetskega testiranja ne uporabljamo rutinsko.

Ker gre z dedno bolezen, lahko seveda diagnozo potrdimo tudi z genskim testiranjem (danes poznamo že prek 1.500 različnih genskih okvar za LDL-receptor). Gensko okvaro dokažemo pri približno 80 % oseb, ki izpolnjujejo točkovna merila za verjetno ali zanesljivo DH. Rezultati genskega testiranja so sicer pomembni za vedenje o dedovanju, na samo zdravljenje pa ne vplivajo. Zato pri nas genetskega testiranja ne uporabljamo rutinsko.

Pri verjetni oz. potrjeni HeDH znašajo vrednosti celokupnega serumskega holesterola več kot 8,0–10 mmol/l in LDL-holesterola več kot 6,0–8,0 mmol/l. Če takih bolnikov ne zdravimo, so kar 13,2-krat bolj ogroženi za nastanek srčnega infarkta, in če niso ustrezno zdravljeni, dejansko vsi doživijo zgodnji srčno-žilni dogodek, najpogosteje srčni infarkt. Tisti, ki izpolnjujejo klinična merila za le mogočo družinsko hiperholesterolemijo in pri katerih je raven LDL-holesterola > 5,0 mmol/l, pa so 4,8-krat bolj ogroženi kot zdravi vrstniki. 

Pri homozigotni obliki DH, ko sta okvarjena oba gena za receptor LDL, imajo izjemno visoko raven holesterola (skupni holesterol > 13,0 mmol/L; LDL > 10,0 mmol/L) že otroci. Bolniki s to obliko DH brez ustreznega zdravljenja navadno umirajo zaradi srčnega infarkta pred 30. letom starosti. 

Zdravljenje družinske hiperholesterolemije

Zdravljenje s statini je temelj zdravljenja DH, ki pomembno izboljša preživetje. Ker dolgotrajna izpostavljenost zvišani ravni holesterola bistveno poveča nevarnost prezgodnje srčno-žilne bolezni, veljajo vsi bolniki z DH za visokoogrožene in je pri njih treba zdravljenje začeti čim prej – pri zelo izraženi hiperholesterolemiji že pri otrocih oz. mladostnikih. Žal pa tudi med zdravljenimi bolniki večina ne doseže ustrezno nizke ravni LDL-holesterola, saj najučinkovitejši statini v maksimalnem odmerku znižajo raven LDL za do 50 %. Ker imajo bolniki z DH raven LDL-holesterola prek 8,0 mmol/l, to pomeni, da jim raven LDL znižamo do 4,0 mmol/L, kar pa je bistveno previsoko (ciljna raven LDL v primarni preventivi je < 2,5 mmol/L, v sekundarni < 1,8 mmol/L). 

V Evropi so pred kratkim registrirali prva biološka zdravila (zaviralca PCSK 9) – evolucumab in alirocumab. Pri bolnikih, ki ob standardnem zdravljenju s statini niso dosegali ciljnih vrednosti LDL-holesterola, sta dodatno znižala raven holesterola za 50–60 %. Ta zdravila so se zelo izkazala tudi pri tistih bolnikih z DH, ki statinov ne prenašajo (statinska intoleranca).

Zaviralca PCSK 9 evolucumabo in alirocumab sta bila v kombinaciji s statini precej uspešna tudi pri tistih bolnikih s homozigotno DH, ki so imeli vsaj še deloma ohranjeno funkcijo LDL-receptorja.

Ker imajo osebe z DH navadno že od rojstva višjo koncentracijo LDL-holesterola v krvi, se pri njih začne holesterol že zgodaj kopičiti v žilni steni. Zato je pomembno, da to motnjo čim prej prepoznamo in bolnike z DH učinkovito zdravimo. Zaradi naslednosti je tudi pomembno, da se osebe z DH o tej motnji pogovorijo s sorodniki in poizvedo, ali je imel kdo med njimi morda težave s srcem že v zgodnji starosti. Tudi drugi družinski člani imajo lahko to motnjo, ne da bi zanjo vedeli. Zgodnje zdravljenje pa preprečuje zaplete, saj je ogroženost bolnikov z DH, ki so se začeli pravočasno in ustrezno zdraviti, enaka zdravim osebam.

Pri DH je pomembno, da se čim prej poišče ustrezna strokovna pomoč, kako obvladovati DH in izbrati ustrezno zdravljenje (statin, biološko zdravilo PCSK9), da bi se LDL-holesterol znižal do ciljne ravni. Prej ko se začne DH zdraviti, večja je dobrobit.

Zdrav slog življenja je priporočljiv za vsakogar, a malo verjetno je, da bi lahko osebe z DH samo s prehrano in telesno dejavnostjo zadostno znižale raven LDL-holesterola in zmanjšale tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali za druge srčno-žilne zaplete.

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj