Avtor: Neurology, M. Š.
Hrana je vse bolj prepoznana kot pomemben dejavnik ne samo za dobro počutje in vzdrževanje zdrave telesne teže, pač pa tudi za preprečevanje kroničnih bolezni, tudi duševnih. Kako pomembno vlogo pri tem igra gluten?
Sladkorna bolezen tip 2, ateroskleroza, rak debelega črevesa in danke, Chronova bolezen, alergije so poleg debelosti najpogostejše bolezni, pri katerih prehrana igra izjemno pomembno vlogo. Bi na ta seznam morali dodati tudi duševne bolezni, kot je na primer shizofrenija? Je mar mogoče, da je gluten, ki ga imamo dnevno na krožnikih od otroštva dalje, pomembno vpleten v rušenje našega duševnega zdravja?
Dieta brez glutena in shizofrenija
Velike zgodbe se pogosto začnejo z izkušnjo enega človeka. Tudi v tem primeru je tako. Hipoteza, da bi bil gluten lahko vpleten v shizofrenijo in da dieta brez njega omili simptome, se je začela z eno bolnico.
Stara je bila 37 let in je zaključevala doktorski študij, ko je po dlje trajajočem stresu začela čutiti nekaj nenavadnega: ljudje, ki jih je srečevala naključno, na poti domov, med vožnjo s podzemno, pri kupovanju špecerije, na teku okoli bližnjega jezera – so govorili o njej. Stanje se je stopnjevalo, glasove, ki so jo obrekovali, je slišala, kamorkoli je šla.
»Po treh mesecih hrane brez glutena so prisilne misli izzvenele.«
Poiskala je pomoč, diagnosticirali so ji shizofrenijo, ji predpisali zdravila in jo po enem mesecu odpustili iz psihiatrične klinike. Preiskave so pokazale tudi, da ima celiakijo in da njena ščitnica deluje vse slabše (Hashimotov sindrom). Po vrnitvi v domov so se simptomi nadaljevali, izgubila je službo in poskušala storiti samomor. Ponovno je bila hospitalizirana, vendar tokrat tudi postavljena na dieto brez glutena. Po treh mesecih so prisilne misli izginile, celiakija pa je prešla v remisijo. Življenje se je vračalo v stare, zdrave tirnice, dokler ni bila znova izpostavljena glutenu. Bolezen se je ponovila in spet je potrebovala hospitalizacijo. Po biopsiji črevesja in (znova) potrjeni celiakiji ji je bila predpisana stroga dieta brez glutena. Po treh mesecih so prisilne misli izzvenele, serološki test pa je potrdil remisijo celiakije.
Celiakija ima mnogo obrazov
Zgodba je obšla svet ter sprožila številne polemike v akademskem svetu, ki se nikakor ni zmogel zediniti, ali naj se testiranje na preobčutljivost na gluten vpelje v diagnosticiranje duševnih bolezni ali ne. Razpoložljiva literatura sicer kaže, da se celiakija lahko manifestira kot duševna in/ali nevrološka motnja in da je okvare v delovanju čelnega režnja (ter s tem povezane simptome) mogoče odpraviti z dieto, ki ne vsebuje glutena.
“Protitelesa za gliadin dobimo že pred rojstvom.”
Študije o vplivu glutena na duševne bolezni sicer segajo v daljno leto 1951, ko so z glutenom bogato hrano prvič povezali z duševnimi boleznimi, še posebej s psihozami. Zadnje študije kažejo, da so imeli prav. Pogostnost alergije na gluten je med shizofreniki dva do trikrat večja kot v splošni populaciji.
Študija, objavljena v American Journal of Psychiatry je tudi pokazala, da se imunoflamatorni proces (verjetno) začne že v maternici: otroci, ki so pred rojstvom od matere preko popkovine dobivali več protiteles za gliadin, so redkeje zbolevali za psihozami.
Sorodne vsebine:
Prehrana, ki ohranja bister um
