Odločitev in podpora: po več desetletjih opustila nezdravo razvado

Avtor: R. M. Z.

Tudi tisti, ki kadijo že vrsto let, lahko uspešno opustijo nezdravo navado. Pri tem je kadilcem v pomoč lahko tudi svetovalni telefon, pišejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ). 

»Veliko lažje mi je. Prvi dan sem si ponavljala, daj zdrži še malo, saj te bo svetovalka poklicala. Pa je minil dan in tako naprej. Sedaj je lažje. Veste, moj mož ni nikoli kadil in je še vedno aktivni športnik. Prav vesel je in sedaj me vsak dan pokliče iz službe in vpraša, kako mi gre. Zelo je presenečen. Pa celih 40 let sem potrebovala, da sem se odločila. Mislila sem, da bo mnogo huje. Tudi to, da bom jaz lahko zjutraj pila kavico brez cigarete. To se mi je zdelo nemogoče. Sedaj pa jo pijem in prav dobra je. Cigarete zjutraj sploh ne pogrešam. Tokrat mi je uspelo. Vidim, da potrebujem gibanje in naravo, morda prav toliko kot sem prej potrebovala cigarete. Vesela in presrečna sem za to spremembo! « na spletni strani NIJZ navajajo spodbude polne besede 60-letne ženske, ki je sicer kadila polnih 40 let.

Na voljo so različne oblike pomoči 

V Sloveniji še vedno kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec. Večina teh oseb je prvič kadila pred polnoletnostjo in pri večini gre za bolezen zasvojenosti z nikotinom. Na NIJZ ugotavljajo, da več kot polovica kadilcev želi prenehati s kajenjem, veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja, ki poteka v zdravstvenih domovih. Kot brezplačna pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na voljo tudi svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci. Telefonska številka svetovalne linije, 080 27 77, je objavljena na vseh embalažah tobačnih izdelkov. Telefonska številka deluje vsak dan, tako med delovniki, kot tudi med vikendi in prazniki med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.

Kadilci ujeti v dileme 

Mnogo nekadilcev se pogosto sprašuje, zakaj ljudje še vedno kadijo, če je v javnosti toliko informacij o škodljivosti kajenja. Kako, da jih kadilci ne upoštevajo in ogrožajo lastno zdravje? Njihovi odgovori so pogosto, da zbolevajo tudi tisti, ki ne kadijo; da se o škodljivosti kajenja pretirava in da bomo vsi (tako ali drugače) enkrat umrli; da je tako ali tako veliko ostalih škodljivih dejavnikov (nezdrava hrana, stres …), zaradi katerih lahko še zbolijo. Za takšnimi trditvami se skriva strah pred spoznanjem, da si s kajenjem škodujejo. Tako ga vsaj začasno umirijo in odločitev o opuščanju kajenja preložijo nekam v daljno, neopredeljeno prihodnost, pišejo na NIJZ. 

Kadilcu namreč takšna sprememba vzbuja različne, nasprotujoče si občutke. Po eni strani se zagotovo želi osvoboditi stroškov za cigarete, neprijetnega vonja, zaskrbljenosti za zdravje ter slediti dobronamernim nasvetom in odpraviti telesne težave, povezane s kajenjem. Po drugi strani pa opuščanje kajenja doživlja kot veliko izgubo nečesa prijetnega v svojem življenju. Nikotin mu je pomagal, da se je zbral in osredotočil na svoje delo, kajenje ga je povezovalo s prijatelji, mu bilo v tolažbo v težkih trenutkih in mu predstavljalo sprostitev in /ali  »nagrado« po uspešno opravljenih obveznostih. Prisoten je strah pred opustitvijo starih in vzpostavljanjem novih navad ter pred morebitnim neuspehom in očitanjem s strani svojih bližnjih.

Naštete dileme so le nekatere, s katerimi se srečujejo kadilci pri odločanju o opustitvi kajenja. Čim bolj jih kadilec pretehta, izrazi in se o njih pogovarja, tem večja je možnost, da se bo odločil in uspešno izpeljal proces opuščanja kajenja. Tehnik in načinov pomoči pri odvajanju je veliko: od postopnega preizkušanja, katero cigareto in za koliko časa bi odložil, do informacij o tem, kaj vse kadilcu pomaga premagovati neprijetne telesne težave prve dni po opustitvi kajenja. Opustitev kajenja pa mora seveda izpeljati kadilec sam.

»Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom,« je pojasnila mag. Tadeja Hočevar z NIJZ in navedla oblike različnih programov pomoči odvajanja od kajenja: »Programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center in ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Kot brezplačna pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na voljo tudi svetovalni telefon.«

Na svetovalnem telefonu uporabniki dobijo informacije o škodljivostih kajenja, prednostih ne-kajenja, metodah opuščanja kajenja, ki so v Sloveniji na voljo, kam se obrniti po pomoč, informacije o tem, kako opustiti kajenje, izvaja pa se tudi podpora v času opuščanja kajenja in podpora v času vzdrževanja abstinence.

Foto: Bigstock 

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj