Dovolj je le nekaj nepazljivosti in napačen korak, pa nas doleti zvin gležnja. Sklep boli in oteče, pomagata počitek in hlajenje. Večina ljudi v EU pri tovrstni poškodbi niti ne poišče zdravniške pomoči. V ZDA je drugače. Za zvin...
Vpliv okolja na kognitivne sposobnosti je predmet številnih raziskav, ki pa so doslej redko upoštevale tudi socialne in ekonomske vplive okolja. Raziskovalci švedskega Inštituta Karolinska so preučili oboje, ugotovitve pa objavili v PNAS (Proceedings of the National Academy of...
Evropska komisija je sprejela sveženj direktiv s katerimi ukinja uporabo živega srebra v sijalkah za splošno razsvetljavo.
Je bolj grenka čokolada ali brokoli? Odvisno od tega, koga vprašate, in od tega, kakšna je tekstura enega in drugega, bi odgovorili avtorji zanimive pilotne študije. V njej so ugotovili, da na percepcijo okusa vpliva (tudi) narodnost.
Višji vnos prehranskih vlaknin je povezan z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Do sedaj je veljala hipoteza, da prehranske vlaknine zmanjšajo vnetje, kar posledično vodi do nižjega srčnožilnega tveganja.
Jajca ne dvigujejo holesterola, vsebujejo veliko holina in so nepogrešljiv vir esencialnih aminokislin.
Čeprav večina raziskav po rojstvu otroka vodilno vlogo pripisuje materam, zadnje ugotovitve kažejo, da je izjemno pomembna tudi vloga očetov.
Eden od pomembnih vzrokov za moško neplodnost so avtoimune bolezni - ki so pogosto neprepoznane. Odsotnost avtoimunskega regulatorja (aire) povzroči težave s plodnostjo, podobne tistim, ki prizadenejo moške z avtoimunskim poliendokrinim sindromom tipa I (APS-1). Aire ima ključno vlogo pri ohranjanju plodnosti moških, saj preprečuje avtoimunski odziv na več reproduktivnih tarč.
Bakterija Pseudomonas aeruginosa pri bolnikih s cistično fibrozo povzroča okvaro pljuč, pa tudi druge bolnišnične okužbe. Postaja vse bolj odporna na antibiotike in če bi jo pri bolnikih zaznali ob začetku okužbe, bi bilo zdravljenje uspešnejše. Od tega smo zdaj - po zaslugi posebej izšolanih psov, oddaljeni samo še korak.
Debelost postara za najmanj 25 let ter že pri petdesetih prinese bolezeni, za katerimi sicer zbolevajo 75-letniki, kaže nedavna študija. V njej so britanski in finski raziskovalci preučili verjetnost za več zdravstvenih težav hkrati v odvisnosti od starosti in teže. Vanjo so zajeli več kot 115.000 ljudi in ugotovili, da je do starosti 75 let manj kot 20 odstotkov posameznikov z zdravo telesno težo razvilo multimorbidnost (najmanj dve nenalezljivi kronični bolezni, ki sta med najpogostejšimi vzroki za smrt). Pri ljudeh z debelostjo se je to zgodilo že pri starosti 55 let. Povedano drugače: debeli 50-letniki imajo zdravje nedebelih 75-letnikov. Imajo petkrat večje tveganje za enostavno multimorbidnost in več kot 12-krat večje tveganje za kompleksno multimorbidnost (vsaj štiri kronične bolezni).