Leta, preživeta v skrbi za psa ali mačko, lahko pomagajo ublažiti kognitivni upad pri starejših odraslih. Pri starostnikih, ki jim dneve lepšajo psi ali mačke, je v šestih letih upad miselnih sposobnosti manjši kot pri tistih, ki hišnega ljubjenčka nimajo.
Nova spoznanja pa kažejo, da je možgane, prizadete ob kapi, mogoče obnoviti. V možgane, prizadete po kapi, so uspešno presadili nove nevrone (živčne celice) in dosegli tudi, da so tvorile nove povezave. Čeprav je bil poskus izveden na živalih, so avtorji prepričani, da prinaša nove možnosti zdravljenja tudi pri ljudeh.
Del možganov novorojenčkov - območje vizualne besedne komunikacije (VWFA), jim omogoča, da dobesedno vidijo besede, še preden so vsakodnevno izpostavljeni specifičnemu jeziku. To vodi v izrazito dojemljivost za verbalno komunikacijo.
Vgrajena sposobnost za interpretacijo besed
VWFA je specifično območje v možganih,...
Plastika je material, ki spreminja svet, so bila pogosta reklamna sporočila sredi prejšnjega stoletja, ko si je obetavni novi material utiral pot v vse panoge industrije in v vsakdanja življenja ljudi. Plastika je res spremenila svet, in brez nje...
Rezultat je, da sklepi postanejo otrdeli, kar je še posebej izrazito zjutraj, ko vstanemo. Najboljši način za preprečevanje takega stanje je - gibanje. Z gibanjem ostanejo vezi in mišice okrog sklepov bolj elastične, kar omogoča lažje premikanje. Pri otrdelih...
V enotah Zdravstvenega doma Ljubljana se v aprilu ponovno pričenjajo testi hoje na 2 kilometra, ki so pokazatelj telesne pripravljenosti. Udeležba je brezplačna. Test hoje na 2 km je enostaven, natančen in varen test, s katerim se izmeri telesna zmogljivost ter na podlagi rezultatov svetuje ustrezno telesna aktivnost. Preizkus hoje je primeren za vse med 20. in 65. letom, opravi pa se lahko večkrat. Idealna je ponovitev vsakih 6 mesecev.
Britanske najstnice so manj srečne in gojijo bolj sedeč način življenja z manj telesne aktivnosti kot enako stari fantje, je pokazala elika poulacijska študija, v katero so zajeli skoraj 40 tisoč najstnikov. Prav tako več časa uporabljajo družbena omrežja – v povprečju kar 4,8 ur na dan (kar je skoraj uro več kot fantje). Le 27 odstotkov jih je aktivnih vsaj eno uro na dan, medtem ko jih je med fanti takih 34 odstotkov.
Osebnost določa, kako razmišljamo in čustvujejmo. Vpliva na to, kako se odzivamo na okolico in čeprav se z leti spreminja, osnovne poteze ostajajo. Kaj pa, če se naenkrat spremeni? Preberite, katera stanja spremenijo osebnost.
Metabolično zdrava debelost: kaj je in kakšne posledice lahko prinese.
Glede na novo študijo, ki so jo vodili raziskovalci iz UCL, imajo ljudje s preddiabetesom večje tveganje za upad kognitivnih sposobnosti in vaskularno demenco.
Z namenom ugotoviti, kako je raven sladkorja v krvi povezana z uspešnostjo reševanja kognitivnih testov,...































