Kot mnoge druge dobre stvari v življenju je tudi spanec najboljši v zmernih količinah. Večletna študija pri starejših odraslih je pokazala, da ne samo premalo, tudi preceč spanja pospeši kognitivn upad in pospeši Alzheimerjevo bolezen. Študijo so vodili raziskovalci...
Večinoma obsega težave težkih in utrujenih nog, malih metličastih krčnih žilic po stegnih, ki prizadenejo večinoma ženske, velikih krčnih žil, vnetnih sprememb na koži in hiperpigmentacije kot posledice zaceljenih in odprtih ran na nogah. O težavah kronične venske bolezni...
Moramo sprejeti, da nimamo popolne moči nad okoliščinami. Trpi naš ego, ki se smatra za pomembnega in da je center vesolja. Del rešitve se skriva v krotenju napihnjenosti našega ega. V tem, da ga učimo sprejemanja realnosti in da...
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste postali nervozni že samo ob misli, da vas čaka reševanje matematičnih in statističnih nalog? Brez skrbi, še zdaleč niste edini. Statistika je za večino ljudi tako neprijetna, da povzroča celo napade tesnobe,...
Dobra hidracija je ključna, da naše telo deluje tako, kot je treba. Za žejo je najboljša voda in slednja naj tudi znaša največji del tekočine, ki jo vnesemo v telo. Dnevne potrebe po tekočini pri moškem znašajo 3,7...
Osteoporoza do zloma kosti nima simptomov ali znakov, zato jo tudi imenujemo tiha bolezen. Najpogostejši so osteoporozni zlomi vretenc, sledijo zlomi kolka, zapestja in nadlahtnice. Kostna gostota je v 60 % določena z geni, v 40 % pa je...
Prehranske vlaknine so hrana za številne koristne črevesne bakterije in izboljšajo delovanje prebavil. Novejše raziskave so potrdile, da igrajo izjemno pomembno vlogo tudi pri nekaterih najbolj kompleksnih biokemičnih procesih v telesu. Slovenske smernice priporočajo, naj bi odrasli v telo...
Ko človek doživi stres, se sprožijo številni fiziološki odzivi, ki so kombinacija molekularne regulacije, izločanja hormonov in aktivacije osi nadledvična žleza - hipotalamus. Ti odzivi vodijo do fizioloških sprememb - zvišan krvni tlak in srčni utrip itd. Spremenijo se...
Večina ljudi s sedečim načinom življenja naredi od 5000 do 7500 korakov na dan, in če jih v svojo dnevno rutino vpeljejo še nekaj več, je to dobrodošlo. Povprečna dolžina človeškega koraka je od 0,6 do 0,8 metra – odvisno od telesne višine, in če jih v vsakdanjik vpeljemo 4000 več, to pomeni pol ure hoje in približno štiri kilometre razdalje. Kar je precej blizu temu, kar glede dnevne telesne aktivnosti svetujejo tudi strokovnjaki.
Čezmerno dejaven mehur zagreni življenje vsaki peti Slovenki po 35. letu in vsaki drugi po menopavzi, menijo strokovnjaki, in to tako, da marsikatera opusti celo športno dejavnost ali se začne izogibati druženju. Stroka poudarja, da so danes za...