Poleg primarnih in gensko pogojenih vzrokov za KVB poznamo tudi sekundarne vzroke, kot je venska tromboza oz. nastanek strdka v venah. Natančneje o bolezni, dovzetnosti za KVB in o uveljavljenih načinih zdravljenja smo se pogovarjali s prim. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, dr. med., svetnico in predstojnico Dermatovenerološke klinike v UKC Ljubljana.
Lahko pojasnite, kako se kronična venska bolezen razvije?
»Zaklopke v venah delujejo kot enosmerni ventil, ki po venah v smeri proti srcu prepuščajo kri. Pri oslabljenih in raztegnjenih venah zaklopke ne tesnijo, zaradi česar kri v venah nog zastaja, z njo pa tudi vse snovi, ki bi sicer morale odtekati, ker je organizem za svoje delo potrebna hranila že porabil. Zaradi zastoja prihaja do vnetja na venski steni in okolici, ker vnetni mediatorji – molekule – prestopajo skozi žilno steno. Stanje in nadaljnji razvoj bolezni se tako vse bolj poslabšujeta. Ob tem igra veliko vlogo tudi naš način življenja. Dolgo stanje na mestu ali sedenje oz. nedelovanje mišic na golenih in stopalih, ki delujejo kot mišična črpalka, povzroča vse večji zastoj krvi v venah na nogah. Pri sekundarnem vzroku za KVB (nastanku strdka v venah) ločimo globoko vensko trombozo, ko lahko strdek nastane v globokih venah, in povrhnjo vensko trombozo ali tromboflebitis, ko se strdek tvori v povrhnjih venah. Strdek nastane zaradi oslabele oz. poškodovane oz. spremenjene venske stene ob sočasnem upočasnjenem toku krvi, bolj nagnjene k strjevanju.«
Kateri so prepoznavni znaki?
»Bolezen razdelimo po več klasifikacijah. Najbolj znana je razdelitev v razrede glede na klinično sliko, vzrok, patološki proces, ki je pripeljal do bolezni, in veno, ki je prizadeta (t. i. CEAP-klasifikacija). Za stadij C 0 so značilni t. i. predznaki, kot so: težke, utrujene, nemirne noge in krči, ki jih lahko spremlja občutek napetosti, polnosti in otekanja, čeprav to še ni vidno. Redkeje je prisotno mravljinčenje, ki je bolj povezano z drugimi boleznimi (težave s hrbtenico, sladkorna bolezen).
C 1 stadij je, ko se na nogah pojavijo drobne, pajkaste ali metličaste žilice, ki so pogostejše na stegnih. V stadiju C 2 se na nogah vidijo že velike krčne žile, za stadij C 3 pa bi lahko rekli, da je prelomen. Popuščanje v venski steni je že tako močno, da prihaja do otekanja nog, in v tem stadiju vensko bolezen tudi imenujemo vensko popuščanje. Če se bolnika ne začne zdraviti, se otekanje stopnjuje, tako da poleg gležnjev otekata še spodnji dve tretjini goleni, v naslednjem stadiju, tj. C 4, pa se pojavijo še vnetja na nogah (zastojni ali stazični dermatitis). Pri lipodermatosklerozi ima vnetje za posledico spremenjeno obliko noge (ta je v spodnjem delu ozka, nato pa se golen v zgornjem delu razširi in dobi obliko narobe obrnjene šampanjske steklenice). Stadij C 5 je zaceljena venska golenja razjeda, ki je sicer najhujša oblika venske bolezni in je – kadar je prisotna – uvrščena v stadij C 6.«
Nekateri podatki iz literature govorijo o 63-odstotni možnosti za razvoj KVB pri otroku, čigar starši imajo KVB; kadar imata oba starša KVB, je možnost za pojav bolezni pri otroku tudi od 73- do 76-odstotna. (Tanja Planinšek Ručigaj)
Hujše oblike KVB se pri ženski lahko pojavijo že med nosečnostjo. Kateri so najpogostejši dejavniki obolenja? Mogoče prekomerna telesna teža, previsok krvni tlak, družinska anamneza?
»Mlajše ženske in moški so v enaki meri obremenjeni z nagnjenostjo za nastanek KVB, z leti, posebno po 60. letu starosti, pa se to razmerje v škodo žensk spremeni na 3 proti 1, kar pomeni, da imajo ženske 3-krat več težav kot moški. Hormonske spremembe v ženskem telesu v času menstruacije in pred njo, v času uživanja kontracepcijskih tablet, v času nosečnosti in dojenja ter ob morebitnem uživanju nadomestne hormonske terapije v menopavzi vplivajo na večjo prepustnost venske stene in zato z leti pri ženskah nastopi več težav. Med nosečnostjo pritisk ploda na vene v trebuhu onemogoča ali upočasni odtok krvi iz nog, zato se lahko proti koncu nosečnosti vene na nogah še dodatno razširijo. Po končanem dojenju, nekje v treh mesecih, se hormoni, ki lahko neugodno delujejo na vensko steno, normalizirajo; tako da se stanje venskega sistema na nogah do določene mere popravi.
Visok krvni tlak ne vpliva na nastanek venske bolezni, omeniti pa je treba vensko hipertenzijo oz. povečan pritisk venske krvi na vensko steno ob zastoju v nogah. O prekomerni telesni teži in razvoju venske golenje razjede je mnenje deljeno. Študije niso potrdile pa tudi ne povsem ovrgle možnosti vpliva debelosti na nastanek tovrstnih kroničnih ran. Večina avtorjev v strokovni literaturi meni, da predvsem sedeč način življenja, ki je pogosto povezan z debelostjo, in vzporedne težave, npr. pritisk povečane mase v trebuhu na vene, pripomorejo k slabšanju KVB.«
Bolezen je pomembno pravočasno prepoznati in začeti čimprejšnje zdravljenje. Kateri so glavni preventivni ukrepi? Ali se da s primerno preventivo zaustaviti KVB v celoti?
»Preventiva je v našem primeru že tudi del zdravljenja. Z različnimi postopki moramo zmanjšati velik pritisk krvi v venah na nogah oz. njen zastoj. Tega povzroča sila težnosti, zato je pri stoječem človeku največji pritisk venske krvi ravno v venah okrog gležnjev. Pomembno se je izogibati položajev, v katerih bi dolgo stali ali sedeli na mestu: bolniki, ki dolgo stojijo, lahko z aktiviranjem mišic na golenih in stopalih zmanjšajo zastoj krvi v venah na nogah. Svetujemo zibanje na prstih in petah oz. dvigovanje na prste, tudi dvigovanje stopala ter miganje z njim navzgor in navzdol. Če je mogoče, se je vsake pol ure priporočljivo nekoliko sprehoditi, čeprav samo par korakov. Ob dolgem sedenju si je pod noge na primer pametno podstaviti pručko in izvajati opisane stopalne vaje.
Odsvetuje se gretje nog (vroča voda, sonce, savna, sedenje na grelnih telesih), saj vročina dodatno razširi vene, vendar pa ob nagnjenosti za nastanek KVB, ki je družinsko/gensko pogojena, tudi s preventivnimi ukrepi ne moremo povsem zaustaviti razvoja bolezni. Tistim, ki še nimajo izrazite klinične slike in se otekanje nog še ni razvilo, se svetuje nošnja preventivnih medicinskih nogavic vsaj v zimskih mesecih.«
O povezanosti KVB z drugimi srčno-žilnimi obolenji (ki imajo skupen ali podoben mehanizem) še potekajo razprave. Nekateri opisujejo podobnosti o dogajanju na arterijski steni med razvojem aterosklerotične lehe, ki povzroča aterosklerozo oz. zaprtje arterij, in nastajanjem strdkov v venah. Glede na do zdaj znane izsledke je o tem vendarle preuranjeno zanesljivo govoriti. (Tanja Planinšek Ručigaj)
Nam lahko kaj več poveste o uživanju zdravil na osnovi flavonoidov? Jih je treba ob KVB jemati vse leto in ne le v toplem delu leta? Katera vrsta zdravil sicer velja pri zdravljenju KVB za najoptimalnejšo?
»Flavonoidi so le ena izmed zdravil venotonikov ali venoaktivnih zdravil (flavonoidi, rutazidi in izvlečki divjega kostanja), torej zdravil, ki upočasnijo vnetje na venski steni in preprečujejo napredovanje bolezni. Seveda se jih priporoča uživati skozi vse leto. Ker je to strošek na strani bolnika, svetujemo med zimskimi meseci kompresijo (povoje oz. nogavice), poleti, ko je za prvo prevroče, pa uživanje zdravil. Vsi venotoniki imajo pozitivne učinke na vensko steno. Številne študije dokazujejo, da jih je priporočljivo uživati v vseh fazah venske bolezni, pri čemer moramo ob napredovalih stadijih bolezni v zdravljenje vključiti še druge metode. Mednje na primer prištevamo: sklerozacije (s tekočino in peno), operacije, klasične in endovenske (z laserjem z radiofrekvenco, t. i. mehano-kemična ablacija, lepilo, para). Osnova pa je kompresijska terapija.
Pri zdravljenju zadnjega stadija venskega popuščanja – razjed – pa lahko ob lokalni terapiji, zdravljenju z oblogami za oskrbo in zdravljenju kroničnih ran ter kompresiji uporabimo še številne dodatne metode, ki razjedo hitro izčistijo in pospešijo celjenje.«
Zelo huda, moteča in najbrž tudi boleča oblika KVB v napredovali fazi so razjede na golenih oz. venska golenja razjeda. Koga v največji meri prizadene (je mogoče kakšna povezava z boleznimi srca in ožilja)?
»Venska golenja razjeda nastane kot dokončno popuščanje venskega sistema. V večini primerov so to sicer neboleče rane. Bolezni srca kot take ne povzročajo nastanka venske golenje razjede, lahko pa nam noge otekajo zaradi slabšega delovanja srca, rane na golenih pa se lahko pojavijo zaradi tovrstnega otekanja, vendar redkeje. Seveda pa imajo dandanes bolniki pogosto obe bolezni, ob tem še sladkorno bolezen in pridružene druge težave, kar še dodatno oteži zdravljenje.«
Neizogibna zaščita ob venskem popuščanju poleg preostalega so kompresijski povoji. Jih je treba nositi ves dan? Tudi ponoči?
»Kompresija – stiskanje ven s pritiski od zunaj – je osnovna terapija za vensko popuščanje. Izvajamo jo lahko z medicinskimi nogavicami, ki jih poleg preventivnih nogavic delimo v štiri razrede glede na to, s kakšnim zunanjim pritiskom stisnejo nogo v višini gležnja. Na tem mestu velja posebej poudariti, da so medicinske kompresijske nogavice ZDRAVILO in ne OBLAČILO. Glede na stadij bolezni nam jih predpiše zdravnik, pred nakupom medicinskih nogavic pa je treba izmeriti tudi bolnikovo nogo in določiti velikost pripomočka (jakost in višino: dokolenke, nadkolenke, žabe itn.). Poznamo več vrst povojev (dolgoelastični, ki so zelo raztegljivi – na nogo se nadenejo zjutraj in se nosijo ves dan). Ob počitku (daljšem od pol ure) jih je treba sneti, saj poleg ven zaradi elastičnosti stiskajo tudi arterije na nogah in motijo prekrvitev, kar bolniki občutijo kot mravljinčenje. Povoje se vedno začne povijati pri prstih na nogah, pri čemer mora biti povita tudi peta. Nogo povijemo do podkolenske kotanje ali pa celo do koraka, kar je odvisno od stadija bolezni.
V nekaterih zdravstvenih ustanovah (v prvi vrsti na naši, tj. Dermatovenerološki kliniki) se pri zdravljenju uporabljajo kakovostnejši, a tudi dražji kratkoelastični povoji, ki jih povijamo v sistemih, v kombinaciji z več različnimi povoji hkrati, s posebno tehniko nameščanja. Ti povoji so veliko manj elastični, zato sami od sebe ne stiskajo noge, bolnik jih lahko nosi tudi več dni, odvisno od indikacije, za katero jih uporabljamo. So za enkratno ali večkratno uporabo.«
Vsekakor igra pomembno vlogo tudi življenjski slog. Lahko navedete nekaj najprimernejših športov, primernih za osebe, nagnjene h KVB? Veljajo mogoče tudi okvirne smernice za vrsto prehrane ali gre pri tem za klasične, priporočljive »zdrave« diete?
»Pri bolnikih s KVB se odsvetujejo športi s sunkovitimi gibi nog na trdi podlagi (sprint na trdi podlagi, squash). Primerni so vsi športi, pri katerih je prisotno gibanje stopala oz. noge v gležnju, najbolj pa poudarjamo pomen hoje, če je le mogoče, do dve uri dnevno. Ni posebej določene prehranske diete za te primere, saj diete razen na zmanjšanje telesne teže bistveno ne vplivajo na vene. Nekateri priporočajo uživanje več hrane, ki je sicer bogata z naravnimi flavonoidi. Česen, jagode, grenivke, citrusi, peteršilj idr. sicer vsebujejo naravne flavonoide, ki pa ne bodo bistveno vplivali na KVB.«
Kako pa je z mladimi? Mladi namreč vse preveč sedijo za zasloni, se nezdravo prehranjujejo (hitra hrana) in premalo gibljejo. Katerega najmlajšega (pri kateri starosti) ste v svoji medicinski praksi že obravnavali?
»Moja najmlajša bolnica s krčnimi žilami je bila stara 11. let. Težave s KVB so imeli tudi njeni starši, sama pa ni imela drugih bolezni, ki bi lahko povzročile krčne žile. Vsekakor bo sedeč način življenja v prihodnje v precejšnji meri razkril odgovor o mogočih povezavah za nastanek oz. napredovanje KVB pri naši mladini, ki je zelo sedeča in računalniško usmerjena.«
