Pretirana uporaba antibiotikov je povzročila, da so številne vrste bakterij nanje razvile odpornost odpornost. Med njimi je tudi salmonela. Znanost si že desetletja prizadeva omejiti širjenje na antibiotike odpornih bakterij, nova rešitev tega problema pa deloma prihaja – iz narave.
Kombinacija naravne učinkovine in antibiotika
Raziskovalci Univerze Mc Master so odkrili, da je kombinacija dephostatina (zaviralca proteinske tirozin fosfataze) in antibiotika colistin (polymixin E) učinkovita pri na antibiotike odporne seve salmonele. Dephostatin ni je na salmonelo deloval na dva načina: blokiral je njeno sposobnost, da se upre celicam imunskega sistema in hkrati povečal njeno občutljivost za polymixin E (colistin).
Toksični učinki številni, uporaba v medicini omejena
Polymixin E velja za zadnjo linijo zdravil za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo na antibiotike odporne bakterije. Ker ima na telo številne toksične učinke, je njegova uporaba v medicini zelo omejena. Dephostatin omogoča uporabo drastično nižjih odmerkov polymixina E (colistin) pri zdravljenja okužb, kaže raziskava, objavljena visoko vplivni strokovni reviji Cell Chemical Biology. “Če hočemo rešiti krizo zaradi odpornosti bakterij na antibiotike, se moramo oddaljiti od tradicionalnega razmišljanja. Nujno potrebujemo alternativne rešitve,” pravi prvopodpisana avtorica objave Caressa Tsai.
Preživetje povečano za več kot sto odstotkov
Izkazalo se je, da sočasno dajanje dephostatina in antibiotika olymixin E (colistin) znatno podaljša preživetje miši, okuženih s smrtonosnim odmerkom salomonele. Potrebni so bili tudi nižji odmerki antibiotika. Po zdravljenju zgolj z olymixinom E je do konca eksperimenta preživelo le 25 odstotkov živali. Ko so v zdravljenje poleg antibiotika vpeljali tudi dephostatin, se je stopnja ozdravitve dvignila na 62 odstotkov.
“Vsi tradicionalni antibiotiki delujejo na podoben način – okužbo ustavijo z ubijanjem bakterij. Nas je zanimal drugačen pristop: ohranjanje živih bakterij, ki pa smo jih kemično inaktivirali – torej blokirali mehanizme, ki jih uporabljajo, ko sprožijo okužbo,” je pojasnila Tsaijeva. “Zdi se, da je dephostatin izločil dve pomembni regulativni poti, ki nadzirata rast salmonele in vplival na mehanizme odpornosti na antibiotike,” je dejal predstojnik katedre za biokemijo in biomedicinske znanosti Univerze McMaster. “Naša raziskava dokazuje, da možnosti za drugačne pristope, ki omogočajo nastajanje novih kombinacij zdravil, obstajajo.”
Se rešitev za sistemsko vnetje skriva v prsti?
Raziskovalci Univerze Colorado Boulder so odkrili, da v prsti živi bakterija, izjemno koristna za človeka: Mycobacterium vaccae. Koristi imunskemu sistemu in preprečuje vnetje. Razvozlali so tudi mehanizme njenega vpliva na telo in odkrili, da moti procese, ki se sprožijo ob vnetju. Slednji sicer velja za enega od največjih povzročiteljev kroničnih bolezni v sodobnem svetu. “Ko bakterija Mycobacterium vaccae pride v stik z imunsko celico, sprosti specifični lipid, ki se veže na receptor PPAR in zapre vnetno kaskado,” piše Psychopharmacology.
Nadaljnje raziskave so pokazale, da ima Mycobacterium vaccae tudi dolgotrajne protivnetne učinke na možgane. Ko so jo vbrizgali laboratorijskim mišim, je spremenila njihovo obnašanje podobno, kot antidepresivi. Sistemsko vnetje v možganih sicer povečuje tveganje za številne nevrološke bolezni in duševne motnje, med drugim tudi za post-travmatsko stresno motnjo.
